recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

recenzija

17. 11. 2013  Seven Sisters Of Sleep & Shaman's Owl - Split  (Feast Of Tentacles Records, 2013)
Če obožujete nesnago v glasbi, potem vam je omenjeni split izdelek pisan na kožo, ker boste prejeli vse po čemer hrepenite.

Preden zapreš oči imajo Seven Sisters Of Sleep nov album in tokrat s pomočjo depresivno obarvanih Shaman's Owl.

Raznoraznih uvodov se bomo izognili, ker konec koncev Seven Sisters Of Sleep morate v tem času poznati že vsi, glede na to, da smo na Profanity predstavili že vse njihove kreacije (se ponavljam, vem).

Za Shaman's Owl pa ne morem reči enako, ker sem praktično za njih slišal šele pri trenutni izdaji s Seven Sisters Of Sleep in nisem niti preveril, kaj več o njihovem obstoju, tako da se kar prepustimo toku glasbe, katera nas čaka na deljenem albumu.

Kot prvo se album osredotoči na meni neznane Shaman's Owl in njihove 3 skladbe.

Za začetek prejmemo skladbo Four Worlds, kjer se v (samo) 3 minutah odvrtijo vse nesnage sveta, in sicer mastno kitarsko igranje po načelu sludge/doom metala, srednje hiter do počasen ritem bobnov in pa vokali, ki pa so v prvi fazi najbolj svetla točka skladbe.

Ne sedaj, da igranje ni v redu, ker je super, ampak je nekako vokal center vsega, ki te popelje na drugo stran sveta.

Kriki polni obupa, katere spremljajo še dodatni nežnejši vokali iz ozadja – kot da jim v ozadju prepevajo mrtvi.

Druga po vrsti je Sacred Bird, katera je malce drugačne narave, in sicer je bolj melodična. Melodična v smislu kitar, ki močno asociirajo na depresivne rock skupine oz. na zadnje izdaje skupine Katatonia. Ostalo pa je še vedno nekako osredotočeno na doom metal ter vokalno kričeče agonije.

Za zadnjo, imenovano The Screaming Ridge, pa ne bi niti izgubljal besed, ker je ena sama nesnaga po načelu Seven Sisters Of Sleep. Malce hitrejša in malce bolj jezna v smeri sludge metala.

Po presenetljivem zaključku neznane skupine (katera se je odrezala super) pa pridemo na eno izmed najboljših skupin zadnjih let.

Na prvi pogled sem po resnici povedano malce razočaran, ker so na split album podali le eno skladbo in ne več. Če pomislimo, je ena skladba le malce za razdražiti publiko in nič drugega.

Kakorkoli že, poglejmo skladbo Bastard Son.

Na njej boste našli praktično vse, in sicer elemente black ter thrash metala, jezno nerganje crust žanra in pa seveda glavne elemente Seven Sisters Of Sleep doom ter sludge metala.

Je popolnost, katero je od njih za pričakovati, katero super v skrivnost zavijejo okultne teme in pa skrivnostni ritualni satanizma.

Perfekcija!

Če obožujete nesnago v glasbi, potem vam je omenjeni split izdelek pisan na kožo, ker boste prejeli vse po čemer hrepenite.

Hail Satan!!

twitter facebook