recenzije

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

warkings

Reborn

gaerea

Unsettling Whispers

Challenger

Turned to Dust

Voidsphere

To Call / To Speak

Rammstein

Untitled

Fvneral Fvkk

Carnal Confessions

Korn

Nothing

banner
banner

recenzija

17. 6. 2013  Več izvajalcev - Split  (Topshelf Records, 2013)
4 izvajalci, 4 skladbe, več žanrov in pa en album, kakšen je rezultat?

Založba Topshelf je dom, kar precej dobrim skupinam, katere bolj ali manj eksperimentirajo med žanri (to ne pomeni, da preigravajo djent ali ne vem kakšno čudo ampak, da mešajo med žanri kot so HC, punk, screamo, post rock,…) in med temi skupinami najdemo tudi The World Is A Beautiful Place And I Am No Longer Afraid To Die, Code Orange Kids in pa tudi Tigers Jaw (Self Defense Family so pač  prijateljsko povabili na sodelovanje - recimo).

Kako je prišlo do skupnega sodelovanja vedo na založbi oz. so se skupine med seboj zmenile kako in kaj, ampak konec koncev nas to niti ne zanima (kakor za koga).

Sedaj pa glasba…

4 izvajalci, 4 skladbe, več žanrov in pa en album, kakšen je rezultat?

Preglejmo.

Za mil in nežen uvod poskrbijo Tigers Jaw in sicer s skladbo Fake Death. Okvirno mi zadeva ne predstavlja ne vem kakšnega izziva, je mešanje žanrov med recimo punk rock, post punk, pop, indie.

Pa, da ne bo pomote, ne mislim recimo, da je sedaj Fake Death dolgočasna, ker ni. Ima svetle točke, kot so recimo dobra spremljava ženskega vokala ob moškem, potem recimo dobro se uskladi med melodijami in poskočnimi deli skupaj. Po drugi strani pa je vse skupaj precej monotono in že slišano, kakorkoli že, dobra skladba, a nič posebnega. Oboževalci skupin kot so Joyce Manor, Basement ter Turnover bodo definitivno prišli na svoj račun, ostali pa bolj ne kot da.

Za malce bolj konkretnih ritmov pa poskrbijo Code Orange Kids s skladbo IV (Worms Fear God/God Fears Youth), katera pa bo presenetila marsikaterega predhodnega oboževalca omenjene skupine.

Zakaj?

V preteklosti smo/ste bili pri Code Orange Kids vajeni precej hitrih in težkih ritmov in pa tudi kričeče se vokale (najboljša primerjava so Full of Hell le, da so COK malce bolj ''nežni'').

Tokrat pa nas presenetijo z nepričakovanim rockovskim ritmom in pa žensko spremljavo v ozadju (malce povleče na predhodno skupino Tigers Jaw). Po celotnem poslušanju se osebno najbolj nagibam k skupini Brand New, kjer je skladbo IV (Worms Fear God/God Fears Youth) lična izdajam prej omenjeni skupini.

Skladbo nočem, kaj preveč komentirati, ker me je skupina  po eni strani pustila na cedilu po drugi pa skušam razumeti, da pač eksperimentirajo med žanri.

Kakor za koga.

Vrhunec album pa nam postrežejo Self Defense Family (prej znani kot End Of A Year) in njihovo kreacijo Holy Trend.

Self Defense Family oz. End Of A Year so nam v preteklosti že ponudili, kar precej super skladb in po slišani Holy Trend, sodi tudi omenjena v krog dobrot.

Je ena izmed tistih kreacij, ki se meša med melodičnim HCjem, pankerskim ritmom ter indie prizvokom. Čista klasika in seveda vrhunec albuma.

Za zadnjo skladbo pa poskrbijo The World Is A Beautiful Place And I Am No Longer Afraid To Die (predolg naslov skupine) in skladbo Beverly Waitt.

Beverly Waitt je praktično skladba, katero od omenjene skupine lahko pričakujemo. Je žanrska mešanica med melodičnimi HCjem, screamo, indie in pa nežnim post punkom.

Mogoče me skladba pusti mešanih občutkov, ker sedaj niso ravno odkrili tople vode in je vse skupaj že nekje slišano in naj me vrag, da sem slišano podobnost pri skupinah založbe Topshelf.

Četverček je v bistvu nekakšna izdaja, ki ni sedaj na vrhuncu in je daleč od tega, da bi spadala med vrhunske albume letošnjega leta, ampak bolj recimo nekakšen opomnik, da so skupine u ''nizkem startu'' za prihajajoče albume.

twitter facebook