recenzije

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

warkings

Reborn

gaerea

Unsettling Whispers

Challenger

Turned to Dust

Voidsphere

To Call / To Speak

Rammstein

Untitled

Fvneral Fvkk

Carnal Confessions

Korn

Nothing

Malorshiga

Kvlt ov Vitis et Olea

Vitriol

To Bathe From The Throat Of Cowardice

Mgła

Age Of Excuse

banner
banner

recenzija

3. 12. 2011  SEVEN SISTERS OF SLEEP & CHILDREN OF GOD - Split  (A389 Recordings, 2011)
Dejstvo je, da Satan izdaja res le dobre stvari

Seven Sisters Of Sleep imajo nekakšen svoj način preigravanja ter ustvarjanja glasbe in dejstvo je, da vso to strast znajo preliti na ploščo. Če se spomnimo njihovega prvenca Seven Sisters of Sleep, se je njihov sludge, crust, holy terror obarvan HC tako močno vtisnil v spomin, da se ga je težko naposlušati in je vreden vsake bolečine v ušesu in vsakega centa, ki bi ga dali za album. In sedaj so nas ponovno postavili pred dejstvo ter združili moči s sovražniki vsega svetega, Children of God.

Vstop v podzemlje albuma se začne s SSOS in njihovo skladbo Green Garden of Unrest, ki začne z ''sludgersko bluesovskim rifom'' ter počasi nabira vso jezo in moč teme v totalno počasno in težko morijo vsega sveta. Po uvodni skladbi ji že sledi naslednja, ki nosi ime Weapons in je točno to kar pričakujete - težko umazan sludge z kančkom crust-a in HC-ja. Zadnja skladba zasedbe SSOS Almighty Black Talons pa se ne obarva na način kot sem ga omenil prej, ampak ubere čisto drugo pot - namreč vse skupaj začne z grind obarvanim HC-jem in se ga drži vse do konca (seveda tu pa tam se sliši sludge). Skratka, super v vseh pogledih in težko bi lahko kirtiziral tako dobro igranje inštrumentov in dretja. Prava poslastica.

Nadaljevalna skupina Children of God pa je meni in mogoče tudi večini poslušalcev nova in vprašanje je, kaj pričakovati. Pred tem izdelkom sem skupino poznal le po imenu in takoj, ko sem si zavrtel omenjeni deljeni plošček je bila zadeva jasna - uničevalen holy terror HC brez dlake na jeziku. Začetna doomersko obarvana skladba Desolate ne izgublja na času nič in nas pripelje ''straight to the point'', navidezna jeza nad ''višjo'' silo nad nami, pluvanje vsepovprek in pa seveda okult, katerega obožujemo praktično vsi. Druga na listi COG je Bled Dry, ki močno spominja na nekakšno kopijo predhodne skupine, ampak to ni nič slabegakajti Bled Dry je svoj način sveža (glede na to, da gre za novo skupino) in se skozi čas tista primerja, kar pozabi. Sludgersko obarvane kitare, matematični bobni, kriki iz želodca in ponovno sovraštvo nad vsem svetim. Za zaključek celotne plošče pa je tukaj še Raise To Dosage, ki pa je najbolj primerljiva NYHC skupinam, kakor so Madball, Merauder, … in je kar pričakujete, nobenega ovinkarjenja, ampak čisti jeza, ''gang vokali'', … in vse kar je nepogrešljivega pri NYHC skupinah.

Prekleto resnično je tale plošček vreden pogube in prav tako tudi vreden vsake sekunde ponovnega poslušanja. Dejstvo je, da Satan izdaja res le dobre stvari.

twitter facebook