recenzije

Paradise Lost

Obsidian

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

banner
banner

recenzija

20. 1. 2013  Rotten Sound - Species At War  (Season Of Mist Records, 2013)
War, kot že rečeno, ima vmeske crusta in tistega punk ponosa, ampak hkrati ne izgubi recepta, zaradi katerega so postali ''znani''.

In smo pri eni izmed prvih pričakovanih izdajah letošnjega leta, in to je mali album Species At War, skupine, ki zadnja leta nekako predstavlja celoten grindcore Rotten Sound.

Skupine, verjamem da ne potrebujem posebej predstavljati, poznamo jo praktično vsi, od tistih uličnih pankerjev pa vse do internetnih black ''metalcev'', ki si skupine v živo ogledajo le redko (no razen youtube koncertov).

Skratka Rotten Sound veljajo za elitno skupino današnjega časa, ki zvoke resnice širi že od davnega leta 1993.

Marsikdo je v mesecu novembru obiskal poslednji koncert skupine Nasum in hkrati tudi videl pevca skupine Rotten Sound v elementu (za tiste, ki ne vedo, originalni pevec skupine Nasum je preminil leta 2004), tako da po eni strani lahko nov album praktično že poznate, ampak to ne pomeni slabosti.

Poglejmo drugače oz. predstavimo album malce drugače ... okvirno, so se Rotten Sound odločili držati igranja predhodnika albuma Species At War, imenovanega Cursed. In če se je v preteklosti omenjeni recept obrestoval, potem tudi vokalno zadeva ne potrebuje sprememb.

Ampak ali je zadeva s tem enolična ali poslušljiva?

Poglejmo ...

Prva skladba Cause nam že v prvi sekundi raznese bobniče in nam predstavi totalen kaos ter upostošenje celotnega sveta v drvečih bobnih in destruktivnem igranju kitar.

Je hitra, agresivna in pa prekleto ''živčna''. Nekako pričakovano nepričakovan grindcore, ki se ga posameznik ne more naposlušati, pa čeprav se trudi na vse pretege, kar pa ni odvisno samo od igranja, ampak tudi od maničnega vokalnega napada Keija Niinimaa.

Dobro minuto kasneje oz. po koncu prve skladbe Cause, se vse skupaj nadaljuje pod imenom The Game.

Skrivnost oz. razlika med skladbami?

Skorajda je ni, kot bi se prva nadaljevala in imela vmesno pavzo. Hitrost, jeza in pa resnica na grindcore način.

Pod št. 3 pa prejmemo najdaljšo skladbo na celotnem albumu Species At War, in sicer 1 minuto in približno 40 sekund dolgo divjanje poimenovano War.

In sedaj vprašanje, ali se War razlikuje od ostalih? Malenkost!

Ima pridih albuma Cursed, je težja in vsebuje pankersko vzdušje ter tisti pričakovan crust pridih.

War, kot že rečeno, ima vmeske crusta in tistega punk ponosa, ampak hkrati ne izgubi recepta, zaradi katerega so postali ''znani''. Je povsem divja in osebni vrhunec malega albuma.

Species At War je 8-minutna poslastica po načelih Rotten Sound. Seveda je podoben albumu Cursed, ampak to pomeni samo kvaliteto in same dobrote.

Vsak poznavalec se bo v 6 skladbah čisto znorel, tisti ki pa mu glasbeno področje ne bo nudil vrhunca, mu pa svetujem, da si zadevo pogleda v živo in se prepirča na lastne oči o kvaliteti omenjene skupine.

Rotten Sound bodo meseca marca (natančneje petega), obiskali Goriško Mostovno in bodo s pomočjo počrnjenih crusterjev Martyrdod ter udarnimi Enabler vsem navzočim pripovedovali o resnici politike in religije. SPREAD THE WORD!!!

 

twitter facebook