recenzije

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

warkings

Reborn

gaerea

Unsettling Whispers

Challenger

Turned to Dust

Voidsphere

To Call / To Speak

Rammstein

Untitled

Fvneral Fvkk

Carnal Confessions

Korn

Nothing

banner
banner

recenzija

19. 8. 2012  Dandelion Children - So Pičke  (samozaložba, 2012)
Če še niste slišali za Dandelion Children, potem je zadnji čas, da si plošček zavrtite, lahko trdim, da vsak oboževalec, skoraj zagotovo pa poznavalec rock zvrsti, bo lahko že ob prvem poslušanju prepoznal kvaliteto skupine.

 

Če se skupina samookliče, da so ''pičke'' potem mora nekaj že biti na tem, da jih je vredno poslušati. In če si jih v preteklih nekaj letih še niste ogledali v živo, potem hodite v napačno smer, kajti triu kilometrine, kar se koncertov tiče, resnično ne manjka.

Že na samem predstavitvenem uvodu skupine, lahko samo potrdimo, da so za seboj pustili že Exit, Rock Otočec, FV Fest, Cvetličarna, … in seveda to tudi ni vse, od vseh nastopov se lahko pohvalijo tudi z zmagami na oddaji Glasborola, spletnem natečaju Eurodemo in pa vrhunsko zmago na Rock Izzivu.

So Pičke oz. Dandelion Children So Pičke je njihov 5 album, ki pa ponuja marsikaj in mogočega ga je najbolje opredeliti v žanr alternativni rock. Album vsebuje nekaj podžanrov rocka, vendar lahko rečem, da se nekako najbolj najde v sami alternativi.

Skladba That Color je precej podobna skladbam Nirvane in bi se okvirno najbolj našla v grunge vodah, po drugi strani pa imamo recimo skladbo Ne Maki Ga, kjer se najde instrumentalen eksperiment. Novodobni rock za začetek nekako povleče, vendar tisto kar skladbo naredi unikatno, je tisti vedno prisoten kitarski solo, ki močno spominja na klasičen rock, mogoče najbolj podoben preigravanju Jimmy Paigea.

Kot zanimivost, dokažejo se tudi v funk zvrsti (Little Craig James) in pa tudi v punku (neimenovana skladba ob koncu albuma). Slednja skladba, kot tudi njena zvrst, je precej zanimiva, saj ob poslušanju albuma dobiš že prej omenjeni rock pridih, za zaključek pa potem še jezo izpod rok otrok cvetja.

Če še niste slišali za Dandelion Children, potem je zadnji čas, da si plošček zavrtite, lahko trdim, da vsak oboževalec, skoraj zagotovo pa poznavalec rock zvrsti, bo lahko že ob prvem poslušanju prepoznal kvaliteto skupine.

Avtor:
twitter facebook