recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

recenzija

14. 7. 2013  Frameworks - Small Victories  (13th Floor Records, 2013)
Small Victories je zdaleč od presežka oz. vrhunca, ker je, kot že rečeno, samo nadaljevanje predhodnih del. Je za večkratno poslušanje, ampak ne pretiravajte, ker vam EP lahko v prekomerni količini postane obupen.

Mesečno smo priča precejšnjim izdajam, katere se žanrsko med seboj seveda močno razlikujejo. Skupine stare oz. že poznane, ali pa povsem nove poskušajo vsaka na svoj način v večini odigrati svojo glasbo po svojih idolih in skupinah, katere so predhodni žanr že preigravale in samo poskušajo zadevo osvežiti ali pa samo prekopirati.

Izmed vseh novih in malce manj novih pa pridejo v letošnjem letu tudi melodično-kaotično kričeča skupina Frameworks.

Peterica je nase že opozorila z malim albumom iz lanskega leta, imenovanim Every Day Is The Same, kjer so recimo ožji publiki predstavili svoje igranje depresivno-melanholičnega, melodičnega in kričečega HCja.

Po uspešnem letu pa se niti ne vračajo nazaj na sceno, ampak skušajo širši publiki samo še bolj predstaviti svoj namen in žanr (kar je logično).

Small Victories se nadaljuje, kjer je končal Every Day Is The Same.

To pa pomeni?

Pomeni, da se Frameworks držijo enakega recepta in uberejo povsem identično pot kot prej omenjeni album.

Kot večina skupin v svoji karieri.

Začetek melanholičnega igranja, imenovanega Ida je že v prvi sekundi nalezljiv, in sicer od uvodnih melodij, se skladba spreminja iz post rock vmeskov v povsem kaotično igranje po načelih skupin, kot so Daughters, Narrows in malenkost Throats ter vokalnim, depresivnim govorjenjem pomešanim s kričečim vokalom, identičnim pevcu skupine The Saddest Landscape. Čeprav vokal in pa kitare ne prinesejo sedaj ne vem kakšnega vrhunca, ker pač niso slabe, ampak tudi najboljše ravno niso, popestrijo skladbo Ida bobni.

Bobni na omenjeni skladbi prinesejo matematično bobnanje, ki se spreminja iz počasnih v hitre ritme – in točno to naredi skladbo bolj poslušljivo.

Small Victories nadaljuje skladba Sewn, kjer ponovno vodstvo prevzame bobnar. Iz počasne in nežne spremljave se proti koncu skladba prelevi v močan in udaren konec, ki ponovno skladbo bolj poudari. Vokal in kitare pa se nekako držijo enakega recepta, kot skladba poprej.

Malo manj zanimivo pa se vse skupaj nadaljuje pri skladbi št. 3 Model Homes, kjer se od začetka precej nalezljiva melodija in počasen do srednje hiter tempo bobnov vleče vseskozi do konca skladbe.

Vokal?

Bolj moreč – bolj osredotočen na govorjenje in malenkost krikov. Nič posebnega in že slišano pri predhodni izdaji Every Day Is The Same.

Mali album oz. EP pa zaključi skladba Old Chokes, ki pa se bolj osredotoči na melodično HC smer. Vse je lepo odigrano, ampak tokrat namesto vrhunskega bobnanja zaključi album vokal, ki pa naredi Old Chokes popoln.

Je melanholičen, a hkrati jezen, kar tudi občutimo skupaj z besedili (I Discerned Only Leaves That Were Brittle And Creased, …). Popolno.

Po 11 minutah nam Frameworks ponudijo predvideno in že slišano.

Small Victories je zdaleč od presežka oz. vrhunca, ker je, kot že rečeno, samo nadaljevanje predhodnih del. Je za večkratno poslušanje, ampak ne pretiravajte, ker vam EP lahko v prekomerni količini postane obupen.

twitter facebook