recenzije

Paradise Lost

Obsidian

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

banner
banner

recenzija

3. 3. 2013  Inter Arma - Sky Burial  (Relapse Records, 2013)
Tisti, ki ste se od vseh naštetih skupinah v omenjeni recenziji našli, potem vam je Sky Burial pisan na kožo, ker verjamem, da se boste odvisnosti od Inter Arma težko rešili.

Dobrih nekaj mesecev nazaj mi je v oči padlo ime Inter Arma in njihov EP izdelek imenovan Destroyer. Lahko bi rekli, da je bila to ljubezen na prvo poslušanje (mogoče zaradi Burzum – style logotipa?!).

Mali album Destroyer je vseboval toliko enih meni ljubečih žanrov, da se albumu Destroyer še vedno težko odrečem in ga vedno toplo priporočam tistim, ki obožujejo dobrote večih žanrov na enem albumu.

Ampak kdo pravzaprav so Inter Arma?

Inter Arma so skupina, ki je nastala daljnega leta 2006 in preigravajo nekakšen mešan stil igranja med recimo His Hero Is Gone, Neurosis, Kylesa, malenkost Unearthly Trance ter novodobno usmerjene black metal skupine, kot so Mutilation Rites ter npr. The Secret.

Za seboj so pustili, kot ste opazili v prvem stavku, le mali album, imenovan Destroyer (2012), brez kakršnih koli split izdelkov.

Dobrih 6 mesecev po uničevalni izdaji Destroyer pa smo priča skulpturi nesnage, imenovane Sky Burial.

Kot prvo, me je prekleto presenetilo dejstvo, da je zadeva izšla preko Relapse, kar pomeni, da so fantje pri Destroyer, kot rečeno, naredili nekaj posebnega, kajti dvomim, da bi se Relapse kot založba spustila izdajati plošče, katere ne bi nudile kakovosti različnih žanrov.

Album temačno odpre skladba The Survival Fires, kjer te najprej pričakuje nekakšen sludge prijem kitar in po dobrih desetih sekundah te iznenada objame zloba black metal vrlin, katera se močno nagiba k zadnjem izdelku The Secret Agnus Dei. Poleg zlobnega igranja pa nas obdaja tudi zlovešč vokal, ki pa recimo ni niti najmanj podoben novim skupinam, kot prej omenjenim Mutilation Rites.

Je povsem votel, kot recimo pri Under a Funeral Moon oz. A Blaze In the Northern Sky od legendarnih Darkthrone.

Seveda The Survival Fires ne vsebuje le black metala, ampak se po dobri minuti vse umiri in dobimo prekleto težak in masten doom metal, ki se po 30 sekundah kaj kmalu preoblikuje v drone in potem še v nekakšno dobroto, katero smo recimo slišali pri Through Silver In Blood, meni ljubih Neurosis.

Po norišnici iz prve skladbe pa nas povsem preseneti The Long Road Home (Iron Gate), ki pa je vse prej kot pričakovana skladba.

The Long Road Home (Iron Gate) je 70 % akustične narave in se šele proti koncu preoblikuje v drone neznanko.

Za njo pa sledi The Long Road Home in že pri prvi sekundi nam postane jasno, da je bil The Long Road Home (Iron Gate) v bistvu uvod v omenjeno The Long Road Home.

Kjer se konča št. 2, se nadaljuje št. 3 in tako se recimo drone tudi nadaljuje. Ampak traja vse skupaj le dobro minuto, ker po tem nas spremlja instrumentalna ambient poslastica, post metal/rock žanra.

Po omenjeni skladbi se vse skupaj ponovi in tako recimo dobimo Love Absolute, ki je ponovno akustično obarvana in jo proti koncu ponovno sprejme drone. Pri Destroyer recimo dobimo, kot pri uvodni skladbi sludge metal, ki ga kaj kmalu začini umazan black metal in tako se recimo tudi album odvija.

Dokler…

…dokler ne pridemo do zadnje skladbe imenovane Sky Burial, kjer so si Inter Arma privoščili vse, in tukaj recimo tudi prejmemo tisti crust pridih po načelih His Hero is Gone, ki pa se hkrati pomeša še z recimo Neurosis albumom Honor Found In Decay.

Ah, perfekcija!

Tisti, ki ste se od vseh naštetih skupinah v omenjeni recenziji našli, potem vam je Sky Burial pisan na kožo, ker verjamem, da se boste odvisnosti od Inter Arma težko rešili.

twitter facebook