recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

recenzija

31. 3. 2013  Cemetery Lust - Screams of the Violated  (Headsplit Records, 2012)
Osnova vsakega komada je v surovem thrashu iz osemdesetih, a je vseeno jasno, da Cemetery Lust niso neki brezvezni lovilci trendov, pač pa marsikatero podrobnost pri pisanju skladb dobijo tudi od Nunslaughter ali pa Sarcofago (totalno blesavo poimenovanje sloga, "rape thrash", pa najbrž od The Mentors).

Velik del metalcev dandanes na žalost ni dovolj pozoren na kvaliteto glasbe. Izvedba ter komponiranje skladb navadno zavzameta drugo mesto, ker ima bend kako zanimivo "foro", kostum ali pa zafrkancijo. Ameriški Cemetery Lust in njihov slog "rape thrasha" hitro dajo vedeti, da imajo svoj gimmick... Kake pa so v resnici prednosti in šibkosti njihovega kreatorjevskega prvenca Screams of the Violated?

Throw the Switch, prva skladba na albumu, ne ovinkari z introtom, pač pa se takoj požene v agresivno thrashersko razbijanje. Le to vzbudi asociacije, ki je v celoti držijo Screams of the Violated: Kreator, zgodnji Slayer in Possessed. Tu gre omeniti, da album kljub hecnim besedilom in naslovom, ki jih gre jemati z oreng zrnom soli (Black Angels of Hell, Demonic Dementia...? Resno?), nenazadnje le ni zajebancija. No, vsaj ne v celoti; po enostavnih udrihajočih rifih se vidi, da so fantje dodbra preučili svoje vplive, jih sneli v nulo in jim dodali svoj kanček divje mladostniške energije. Osnova vsakega komada je v surovem thrashu iz osemdesetih, a je vseeno jasno, da Cemetery Lust niso neki brezvezni lovilci trendov, pač pa marsikatero podrobnost pri pisanju skladb dobijo tudi od Nunslaughter ali pa Sarcofago (totalno blesavo poimenovanje sloga, "rape thrash", pa najbrž od The Mentors). Black Angels of Hell odpre počasna pogrebna viža, ki nemalo spominja na klasiko brazilskega black metala, Nightmare (glej: I.N.R.I.).

Ostalo je sicer precej enobarvna mešanica med prvima dvema Kreator LP-jema ter Seven Churches, kar bi večino metal albumov že potisnilo v pozabo. Screams of the Violated pa je preveč zabaven in speven, da bi ga kar tako pustil nabirati prah. Nekateri rifi delujejo res preveč neinspirirano, prav tako izvedba včasih škripne malo preveč, a iskrenost izdelka na koncu prevlada in poslušalcu pričara nasmešek (ter ne glede na spol povzroči rast '80s brk). Prvenec Cemetery Lust ni neka klasika za zgodovinske knjige, vseeno pa da vedeti, da njegovi stvaritelji dajejo ravno toliko na hude rife in divje kričanje kot na imidž in tematiko.

twitter facebook