recenzije

Paradise Lost

Obsidian

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

banner
banner

recenzija

17. 2. 2013  Primitive Man - Scorn  (Throatruiner Records, 2013)
Album Scorn ni ravno za vsakega, saj ob njem ne bodo ravno uživali oboževalci pretirano hitrih ritmov in pa progresivnih kitarskih vložkov, je bolj za tiste, ki obožujejo primitivne psihotične izdelke skupin, kot so Khanate, Disfear, Sunn O))), Dark Castle, Thou, The Body ter Drainland.

Letos dobri albumi kar dežujejo, v izredno kratkem času smo bili priča izdajam, katerim bo marsikdo težko konkuriral in te izdaje so mnogim od nas/vas že polepšali dopoldneve in popoldneve (nekaterim tudi jutra in večere).

Sedaj pa je pred nami ponovna poslastica od skupine, katero verjamem, da mnogi niti ne poznate.

Pa nič zato, kajti sedaj vam jo bomo predstavili, kar se le da enostavno in hitro. Pod imenom Primitive Man se skriva noben drug kakor Ethan McCarthy, katerega mnogi poznate in prepoznate iz grindcore skupine Clinging to the Trees of a Forest Fire ter Death of Self (prav tako grindcore projekt).

McCarthy se je verjetno skozi čas malenkost naveličal preigravati le hitre in prekleto glasne skladbe, tako da verjamem (ponovno zadevo predvidevam), da se je odločil, da bo naredil projekt, ki bo nasprotje matičnim skupinam.

Po dobrem premisleku je skupini dal ime Primitive Man, ki je v kratkem času naredila 39-minutni album pod imenom Scorn. ''Primitivci'' preigravajo mešanje ogromno žanrov, kot recimo počrnjen sludge, doom, drone, d-beat, HC, …. V drugih besedah, vse žanre, katere boste mnogi našli pod založbo Southern Lord in skupine, ki najdete pod njo.

Pa če si podrobneje ogledamo album Scorn… V album nas pospremi istoimenska skladba Scron, ki nas že v samem uvodu spominja na recimo Sunn O))) (instrumentalno), je temačna, težka in pa prekleto destruktivna. Dobro minuto nam skupina piha na dušo z nekakšnim močnim pridihom vseh težkih žanrov in potem vokal (ki je za omenjene skupine izredno pomemben)… dober oz. skoraj že vrhunski. Kričeč, živčen in pa predvsem nerazločen.

Dobrih 12 minut preigravanja prej omenjenega drone/doom žanra te povleče v podzemlje same umazanije in psihotičnih krikov. Srhljivo in še bolj zaželjivo… Po uvodni Scron skladbi pa takoj prejmemo naslednika, ki nosi ime Rags. Seveda je doom še vedno v ozračju, ampak tokrat je zadeva brez tistih drone vložkov, ki jih nadomesti nekakšen sludge prizvok z malenkostnim crust pristopom. Vokal se tukaj ne spremeni, je težak, kričeč in pa uničujoč. Za srhljivo vzdušje pa Primitive Man poskrbijo tudi pri I Can't Forget, kjer ni nobenih vokalov, prav tako tudi ni nobenih inštrumentov, ampak so samo temačni drone vložki in kriki iz ozadja, ki močno spominjajo na rituale oz. ponazarjajo človeka tik pred smrtjo.

Omembe vredna je pa tudi skladba Stretched Thin. Zakaj? Zaradi dejstva, ker po poslušanju 5 skladb, dobimo mešanje zvrsti doom/drone/sludge/ambient – pravo nasprotje počasnih ritmov, kjer pa se vse skupaj zamenja in spreobrne v d-beat žanr. Zanimivo je tudi dejstvo, da je Stretched Thin boljša od večine crust skladb, kar sem jih zadnje čase slišal.

Album Scorn ni ravno za vsakega, saj ob njem ne bodo ravno uživali oboževalci pretirano hitrih ritmov in pa progresivnih kitarskih vložkov, je bolj za tiste, ki obožujejo primitivne psihotične izdelke skupin, kot so Khanate, Disfear, Sunn O))), Dark Castle, Thou, The Body ter Drainland.

twitter facebook