recenzije

Paradise Lost

Obsidian

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

banner
banner

recenzija

9. 7. 2015  Gruesome - Savage Land  (Relapse, 2015)
Če bi Chuck Schuldiner po albumu Spiritual Healing ostal v istem mindsetu, duhu in spremenil zadeve le minimalno, bi že davnega leta 1991 napisal album Savage Land.

Matt Harvey, kitarist/vokalist/liricist ameriške death metal zasedbe Exhumed je očitno častil Carcass in album Necroticism. Kdo pa ne bi oz. kdo pa ne? No, Exhumed so svojo kariero – če smo iskreni, a hkrati površni ter nagnjeni k posploševanju! – zgradili prav na tem, da je, medtem ko so pravi Carcass zaključili kariero z albumom Swansong, oni nadaljevali pot, ki sta jo začrtala Necroticism in Heartwork. Seveda z ameriškim pridihom.

In to ni bilo slabo, saj so kasneje podobno poskušali mnogi, a je po mojem mnenju poleg Exhumed to uspelo zgolj še bendoma Impaled in The Black Dahlia Murder (OK, resnici na ljubo imamo še na tone goregrind bendov a la Haemorrhage, ki pa so seveda bolj gradili na worshippingu albuma Symphonies Of Sickness).

No, Matt je kot priznan metal bojevnik in velik metal entuziast (znan je po tem, da posluša res vse živo, kar se metala tiče, med drugim ima tudi thrash metal bend Dekapitator), zvest res obširni zapuščini in njegovo delovanje, čeprav na trenutke ne zveni izvirno, je iskreno.

V tej točki se zavedam, da Matt seveda ni edini! –

Gruesome je združba veteranov scene, ki so poleg tega, da so v metal svetu zapustili kar precejšen pečat (pa čeprav občasno ''zgolj'' v undergroundu), znani tudi po svoji strasti do metala in metal načina življenja (karkoli naj bi že to bilo). Lahko jim po svoje rečemo tudi ''nostalgiki'', saj so Gruesome plod prijateljev, ki pijejo pivo, debatirajo o dobrih starih časih in zavoljo ljubezni in spoštovanja do preteklosti scene napišejo kak komad. Ali dva. Ali pa kar cel album.

Savage Land je total Death worship. In za razliko od bendov, ki so Chucka in njegovo ustvarjanje spoštovali skozi poustvarjanje tistega, kar je dotični mož zgradil z albumi Human, Symbolic, Individual Thought Patterns ter The Sound Of Perserverance, je Gruesome band, ki tripa na stare Death plate. Kar se pozna v vsaki sekundi albuma.

Kitarist/vokalist Matt Harvey (Exhumed, Dekapitator), basistka Robin Mazen (Derketa), bobnar Gus Rios (ex-Malevolent Creation) ter drugi kitarist, Daniel Gonzales (Possessed) po moje ni študiral, kako bi zvenel čim bolj kot Death v času albumov Leprosy, Spiritual Healing ter Scream Bloody Gore. Po moje je to del njih in album Gruesome je pravzaprav ''izliv'' (for the lack of better word) tega, kar poznajo, obožujejo in predstavljajo. Tole je death metal tribute to the early days done right!

Vokali spominjajo na Chucka, čeprav jih Harvey skozi komade in teme kar lepo spreminja. Riffi so čisti Death, z vsemi Rick Rozz in James Murphy solažami, ritmi so prevladujoče Leprosy z dodatki kompleksnejših fint, ki jih je poznal album Spiritual Healing, komadi pa so seveda gore-gore-gore, kar bi lahko bilo toliko Death kot Impetigo, Carcass, Exhumed, Repulsion itd.

Gruesome je torej album, ki ste ga že slišali, a ki vam bo prav zaradi tega spet prijeten za poslušanje – če ste seveda naveličani kompleksnejše delujočega modernega death metala. Hkrati je poklon preteklosti in hkrati nič kaj izviren. Dejansko se vprašam, če bi se kdo sploh zanimal za dotični album, če ga ne bi ustvarila znana imena scene? No, odgovor prepuščam vam, ker sam v plati res uživam. Če boste vi, je seveda vaša stvar – če že ne boste obujali spominov na preteklost, boste vsaj imeli dober izgovor, da se vrnete k modernejšim stvarem, češ da ste tole že itak prežvečili davnega leta 1991.

twitter facebook