recenzije

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

warkings

Reborn

gaerea

Unsettling Whispers

Challenger

Turned to Dust

Voidsphere

To Call / To Speak

Rammstein

Untitled

Fvneral Fvkk

Carnal Confessions

Korn

Nothing

Malorshiga

Kvlt ov Vitis et Olea

Vitriol

To Bathe From The Throat Of Cowardice

Mgła

Age Of Excuse

banner
banner

recenzija

26. 6. 2013  Imprecation - Satanae Tenebris Infinita  (Dark Descent Records, 2013)
Incantation + Archgoat + Morbid Angel + klavijature Emperor = Satanae Tenebris Infinita.

Šele, ko sem slišala novo ploščo skupine Imprecation, mi je kliknilo, da sem že predolgo v vodah blasfemičnega death/black metala a la Archgoat, in definitivno sem preveč poslušala Incantation, stare Morbid Angel in da ne bi začela spet naštevat še in še in še več drugih imen. Ker novi Imprecation so dobesedno mešanica vsega naštetega, pa še se da slišati mnoge druge vplive. Satanae Tenebris Infinita je mešanica vse možne in ne-možne blasfemije, ampak prav zaradi tega na koncu nič ne izpade dovolj blasfemično, da bi se lahko priznalo?

Kakorkoli – plošča trga gate s svojo tematiko, riffi in old school kompozicijo. To je to, kar dela večina današnjih bendov – toliko vplivov, ampak vseeno izpade zabavno dobro.

Najboljša izdaja Imprecation je definitivno demo iz davnega leta 1992, Ceremony Of The Nine Angels. Če človek posluša ta samoizdani hrup in sedanjo ploščo Satanae Tenebris Infinita, je – ne glede na produkcijo – demo s 4 komadi še vedno daleč boljši za vse ljubitelje old school death metala, in definitivno je – atmosferično gledano – 200x bolj blasfemičen. Ker v tem tipičnem podžanru, ki ga nekako naša ljuba slovenska publika ne mara, ali ji ne potegne, je pomembna atmosfera, ki se ne ustvarja z efekti v ozadju, ampak s ta pravim hrupom kitar in globokimi bobni. Imprecation je v 90-tih letih to imel zelo lepo poštimano, danes pa so šli za stopnico nižje, čeprav še vedno ne morem reči, da je totalno sranje.

Torej, kaj se je z določenimi komadi na Satanae Tenebris Infinita zgodilo?

Takoj pri prvem komadu Blood Dominion me je spopadla misel „Kje sem to že slišala? Zakaj mi je toliko znano?“ Hm, to je posledica tega, da poslušaš preveč brutalne glasbe podobnega stila in enostavno ne gre iz glave, ne more iti. Takoj sem zavohala Archgoat in kapljice Morbid Angel v enem. Hitrost in hkrati doom atmosfera, ne da se razmišljati, ampak se zgolj lahko pridružiš hrupu in gremo naprej. Lahko bi rekli – kvaliteta?

Vplivi Incantation pa so res nespregledljivi pri komadu Of The Black Earth, medtem pa stil klavijaturskih vložkov pri komadu Coils Of Eden ni nič drugačen od stila skupine Emperor. Skupaj bi lahko rekli => Incantation + Archgoat + Morbid Angel + klavijature Emperor = Satanae Tenebris Infinita.

Satanae Tenebris Infinita in klavijature? To mi ne potegne sprva. Ampak ,če dodaš lo-fi produkcijo, doomy riffe, se atmosfera avtomatično dvigne in te popelje v prostore satanističnih ritualov, blasfemije in vsega brutalno krvavo ogabnega, kar je v filmih vedno predstavljal Texas. Res je, da si vsak drugače predstavlja Texas ,od kod tudi izhajajo Imprecation, ampak pri moji vizualizaciji je prav tako – brutalni satanski blasfemični rituali pa še + The Texas Chain Saw Massacre (1974).

Vokalno gledano, je plošča klasična, enostavna.

Čeprav so si komadi med seboj dejansko zelo podobni, Imprecation vseeno nekako uspe izpeljati vsak komad tako, da vsak izpade kot svojevrstna identiteta, kar spet dvigne dinamiko.

Ko seštejem vse minuse in pluse, rezultat pokaže, da je več plusov kot minusov. Torej, ne glede na vplive drugih, podobnih skupin, je Satanae Tenebris Infinita sama po sebi zelo dobra plošča za ljubitelje raw zvoka, old school hrupa in blasfemične tematike.

Avtor:
twitter facebook