recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

recenzija

16. 3. 2015  Cowards - Rise To Infamy  (Throatruiner Records, 2015)
Če ste v konstantnem iskanju eksperimentalnega mastnega igranja in ideologiji izgube upanja so vam kljub imenu Cowards pisani na kožo.

Mislim, da ilustracija naslovnice nekako najboljše opiše trenutni album Rise To Infamy francoskega kvinteta Cowards (člani in bivši člani skupin Sickbag, Death Marcedes, Glorior Belli, Eibon, …). Pariški mizantropi so že v preteklosti pokazali, kaj je njihov namen, kot tudi kaj nam bodo na glasbenem področju ponujali in z vsako izdajo se še bolj poglobijo v brezno destrukcije in nihilizma.

Struktura preteklih izdaj, kot tudi trenutne Rise To Infamy se obrača v sklopu sludge metala, black metala ter negativnega HCja (plus še nekaj malce manj uporabljenih žanrov), s katerimi se večina od nas zadnja leta prekomerno prehranjuje – kar posledično tudi pomeni, da nasprotniki le teh nimajo v tej recenziji na žalost kaj iskati.

''Mučenje'' bobničev se nadaljuje tam, kjer so nazadnje končali in sicer leta 2013 pri EP izdaji Hoarder.

Uvodno nam v smeri sludge metal/HC/noise ponudijo skladbo Shame Along Shame, kjer v 6 minutah začutimo vsestranski bes brez milosti. Na trenutke povsem v duhu Eyehategod po drugi strani pa  vseeno povleče na prepoznavna tla Seven Sisters Of Sleep. Brez kompromisna slušna destrukcija, ki ruši vse pred seboj in je daleč od nežnosti.

Himne rušenja se vseskozi tudi nadaljujejo, najprej pri Frustration (Is My Girl) in Anything But The Highroad.

Od uvodne se sicer obe razlikujejo, ker poleg postopanja po sludge žanru nam Cowards ponudijo še groovy elemente, ki se skupaj z HCjem popolno izrazi pri vsaki posebej.

Obraz zlobe pa nam omenjena zasedba nekako najbolj pokaže pri Birth Of The Sadistic Son ter Bend The Knee, kjer poleg že navedenih žanrov prejmemo še močan pridih black metala in krog nihilizma je sklenjen.

Od Shooting Blanks & Pills ter Hoarder so Cowards poslati še bolj mrzli, nasilni, agresivni in pa tudi glasbeno bolj masivni. Če ste v konstantnem iskanju eksperimentalnega mastnega igranja in ideologiji izgube upanja so vam kljub imenu Cowards pisani na kožo, ker konec koncev gre za psihotično igranje težkih žanrov oz. v drugih besedah, če obožujete skupine, kot so Eyehategod, Deathspell Omega, Kickback ter Thou vam Cowards ponudijo vse to na enem albumu.

Tracklist:

1.Shame Along Shame

2.Never To Shine

3.Frustration (Is My Girl)

4.Beyond My Hands

5.Birth Of The Sadistic Son

6.Low Esteem

7.Anything But The Highroad

8.Wish For Infamy

9.Bend The Knee

10.So Easy

twitter facebook