recenzija
Pa ne no. A naj se res lotim HammerFall? Res. Hm. S Kladupadu res nikoli nisem imela neke globoke čustvene medgalaktične zveze. Ampak OK. Če so fantje (po spolu, ne po letih) izdali že deveti studijski album in še vedno kraljujejo na majicah in kapucarji pri najstnikih in takih po duši, potem že ne morajo biti slabi. Mogoče jim samo še nisem dala prave šanse.
Album (r)Evolution je še povsem svež izdelek in poslušala ga bom prvič. Tako bo ta recenzija tok misli, ki bo vrel ob tej novi izkušnji.
Računalnik na kolenih, ušesa spucana, osvežilni napitek pripravljen. No, pa začnimo.
Hector's Hymn bo prvi na meniju, naslednjih slabih šest minut.
Brenk, brenk brenk. Ok. Potem pa vokal. A ne no.
I rose from the ashes, the remains of a time set aside
The warrior of Eden, found by honor, these two words collide
On and on and on, with glory he came, he saw, he conquered.
And on and on and on … pa še naprej in še kar naprej. Aaaaaaa. To je bend za otroke, ali kako? Je v vsakem komadu omenjeno kladivo?
Hammer high to the sky
Follow the warrior and the king
Torej, moja misija je, da se prebijem čez celo plato. Ne kaže pa, da bo lahko. Saj ne, da je kaj posebno slabega. Posneto je dobro, vokal je ok, če ti je pač všeč tak način petja, komad je brezvezen in generičen. Ampak, včasih nenajboljša goveja juha tudi ne napove nujno slabega kosila.
Aja, pa še to. Za ta komad so naredili tudi spot. Brezvezen.
Pa pojdimo na predjed. (r)Evolution. Katera zvrst so že HmmarFall? Metalpop? Ker ta komad to definitivno je. Karkoli naj bi že metalpop bil. (R)EVOLUTION - A WRECKING BALL. Res?
I came in like a wrecking ball
I never hit so hard in love
Aja, ups. To je besedilo od Miley Cyrus.
Miley: All I wanted was to break your walls
HammerFall: Cause no sticks and stones, Could ever break my bones
Bushido. Bush i do? Bush, I do?
I'M A WARRIOR, I AM
In the rising sun I stand
Bojevnik je. In nasprotnike premaga z neizmernim dolgčasom. Komad je res res brezvezen in dolgočasen. Res bi bila rada prisotna v trenutku, ko so naredili ta komad in rekli »to je to«. Bi jih prijazno opomnila, da »ne pa ni«.
Naj vas opomnim, da gremo šele na četrti komad. In počasi me zapušča upanje glede tega albuma.
No, bodimo bojevniki in gremo naprej. Live Life Loud.
Hej! Presentljivo! Komad sploh ni zanič. Čisto ok. Sicer se ne spomnim, da je bil Joacimov vokal tako cvilast, ampak ok, nastane lep kontrast z relativno udarnim refrenom. Celo si lahko predstavljam, da bi se malo pozibala, če bi ta komad slišala na kakšnem festivalu. Jup, lepo gre v uho, bobni, kitare … kot mora biti.
Next. Ex Inferis.
No, pa je že kazalo na pozitiven preobrat. In njega od nikoder. Komad je enostavno … jutri moram na pošto … pa v trgovino – moko rabim … aja, ups. Dolgočasen. Še eden v vrsti.
Next. We Won't Back Down.
Resno, so bili oni vedno tako jokavo napaljeni?
Battles, we have won
We bled, but never once we’ve fallen down
Form dusk ’till dawn
Standing with our mighty swords drawn
Pomoje uporabljajo različne besede v besedilih samo zato, ker bi se »kliše kliše bla bla bla« slišalo še bolj enolično. Drugače pa je komad neka srednja žalost oziroma med boljšimi na albumu do sedaj. Vseeno ima dovolj energije, kitarica tudi lepo žvižga v ozadju.
Pri sedmem smo že. Winter Is Coming. Očitno res, glede na vreme zunaj. In komad ga prav lepo dopolnjuje. Depresiven, baladen. Če bi imela glasba barve, bi bila barva te pesmi siva. Se mi zdi pa vokal najbolj poln in čist do sedaj. Res pride bolj do izraza zaradi same umirjenosti komada. Ok.
Origins. Ohooo! Kar obula bi svoje metal-dancing shoes! Aaaaaaa, o MAVRICI pojejo! Reees!
SEARCHING FOR THE RAINBOW'S END
THE GOLD AWAITS FOR YOU MY FRIEND
Kot velika ljubiteljica mavrice in bleščic sem navdušena, da metal band poje o tem. Zato bom popolnoma prezrla morebitno neprimernost in čudaštvo tega. In bom pohvalila komad. Zabaven, vesel, plesen in pisan. Bling-Bling metal!
Otresimo se bleščic in pojdimo na Tainted Metal. TAINTED METAL BLACKENS THE POWER OF STEEL. To je ful metal. Komad je spet OK, in spet nič posebnega. Počasi mi že zmanjkuje zamisli, kaj naj napišem, ker je pač »skomig z rameni«.
Evil Incarnate.
Satan slips another ace
A thousand souls will fall from grace
Zeeeeeeeh. Če ne bi pisala recenzije, ga gotovo ne bi poslušala do konca.
Neeeeext! Wildfire.
Hitro ali histerično?
I am the one running out of control
I am faster than the speed of light
Pa kako lahko to poslušate, brez da postanete živčni? Svakačast. Ampak, ko se dere Wildfire, wildfire, wildfire je občutek tak, kot da te nekdo nadira. Na srečo se komad nekje vmes umiri, da se lahko nadihamo in nehamo tresti, saj je prvi del res stresen. Vdih, izdih. Potem pa spet histerija. Aaaaaa.
Juhu, še bonus komad! Demonized. Njah. Najpomembnejše je, da mi je uspelo priti do konca.
Takole, dragi oboževalci skupine HammerFall. Želim vam obilo užitkov ob poslušanju tega izdelka.
Vsem ostalim pa priporočam naslednje: NE poslušajte te plate.