recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

recenzija

18. 7. 2017  Sunterra - Reborn (EP)  (NRT-Records, 2017)
»Glasba, ki povsem sodi na elektro/gothic večere, ki potekajo (ali so včasih potekali) v Channel Zero.«

Naslovnica s podobo reliefa krilatega egipčanskega božanstva? Hm hm, če ne gre za death metal, ki po vzoru Nile išče inspiracijo v egipčanski mitologiji ali za power metalce, ki svojo izvirnost kažejo s tem, da so se odločili, da ne bodo opevali zlatega srednjega veka, zgodovine neodvisne Škotske, sodobnikov Jacka Sparrowa ali kozmičnih zarot piramid in Nezemljanov, gre najverjetneje za gothic (metal).

No, Avstrijci Sunterra, z do sedaj dvema izdanima albumoma (zadnji je bil izdan leta 2005), sodijo v zadnjo navedeno kategorijo. Reborn je malenkost manj kot pol ure dolg EP. Glasbo na plošči bom, zaradi tipičnih kompozicijskih elementov, navkljub opazno prisotnim izrazitim metal elementom (način moškega petja, kitarski akordi in bobnanje) lahko bolj uvrstil v kategorijo z elektrom oplemenitenega gothica.

Shadow in the Dark je od vseh pesmi najbolj jasno 'blago' melanholična. Žensko petje s čistim vokalom ob spremljavi flavte, klaviatur in samplov pesem preobrazi v 'standarden' (electro) gothic, katerega tok in atmosfero nekoliko ubije moško petje z growlom. Shut Up!!! je blago strašljivo zveneča pesem, ki jo zaznamuje v ospredje potisnjen šepetajoči dvogovor med moškim in žensko, katerega trga ponavljajoči se refren, zapet na bolj death metalski način. Ministry of Thoughts je celo za gothic (metal) zelo počasna pesem, pri kateri kot stebrni strukturni element izstopi kitarski solo, ki igra vlogo mostu med petjem razumljivega death metal growla in čistim najprej ženskim in nato moškim petjem. Lord of Lies je počasna, pripovedna pesem z na power metal dišečim besedilom, težkimi in enostavnimi (že skoraj hardcorovskimi) kitarskimi akordi ter kanonskim petjem growla ter čistega ženskega vokala; slednje ponavlja besedilo za growlom. Način petja ženskega vokala daje pesmi opazen orientalski pridih. Reign Supreme ima v primerjavi z ostalimi pesmimi hitrejši in udarnejši začetek, vendar jo elektronski sampli, še bolj pa tempo petja z growli, upočasnijo. Po strukturi se pesem ne razlikuje od strukture, navedene pri ostalih pesmih. Refren zleze hitro v ušesa, dodatna kvaliteta pesmi je v tem, da je za malenkost hitrejša in posledično udarnejša od ostalih.

Tako, gre za pripovedni gothic (metal).

Ali bi si lahko izbral najljubšo pesem na EP-ju? Niti ne, ker nobena sicer ni slaba, vendar tudi nobena v mojem ušesu in možganih ni pustila posebnega zaznamka. Gre torej za glasbeno povsem spodoben izdelek, ki sicer ni ponudil ničesar, kar bi pritegnilo mojo pozornost, vendar še zdaleč ni najslabše, kar sem imel priliko slišati v gothicu (ob tem recimo pomislim na polom tipa Pulcher Femina) oz. gothic metalu (npr. Tapping the Vein). Gre za skupino, ki bi s svojo glasbo lahko bila prvo ime nastopajočih na katerem od gotskih večerov v Channel Zero.

Ali je EP vreden poslušanja? Vsaj enega zagotovo. 

twitter facebook