recenzije

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

warkings

Reborn

gaerea

Unsettling Whispers

Challenger

Turned to Dust

Voidsphere

To Call / To Speak

Rammstein

Untitled

Fvneral Fvkk

Carnal Confessions

Korn

Nothing

Malorshiga

Kvlt ov Vitis et Olea

Vitriol

To Bathe From The Throat Of Cowardice

Mgła

Age Of Excuse

banner
banner

recenzija

6. 3. 2016  Ravens Creed - Ravens Krieg  (Xtreem Music, 2015)
Mogoče se na prvi pogled zdi, da imam pred seboj black metal album, a temu ni tako. Tole je prava britanska old skul deathmetalačina z močnim pridihom švedskega stench of the dead.

Ravens Creed je zasedba novejšega časa, a s precej starimi koreninami, saj člani v svoj CV lahko navedejo tudi igranje v zasedbah kot so Skyclad, Iron Monkey, Sabbat, Clan Destined, Cerebral Fix, Orange Goblin ipd. Prihaja iz Nottinghama in se lahko pohvali s tremi EP-ji, enim split izdelkom ter tremi dolgometražnimi albumi.

Glasbeno gledano je tole res smrdljiv, umazan in zloben death metal bolj kot ne angleško-švedske stare šole. Z vokalom, ki spominja na drugo plato Nocturnus, kitarami, ki zvenijo kot Peel Sessions od Bolt Thrower, z Nihilist bobnarskim ritmom in ružečim basom, ki temu žanru več kot pritiče, niti ni čudno, da jih je sam Fenriz nekaj let nazaj lastnoročno izbral za svoj festival Live Evil, prav tako pa ni nič kaj nenavadno, da so možje aktivni že kar dobro vrsto let in so lani prek založbe Xtreem Music izdali že svoj 3. album, naslovljen Ravens Krieg.

Angleški kvartet tako združuje kar nekaj različnih svetov, pri tem pa se naslanja na zlo, ki so ga v svet glasbe zasejali Hellhammer, Venom, Celtic Frost ipd. In to se opazi na vsakem koraku. Komadi se sučejo okrog d-beatovskih primitivnih death metal vragolij, doomersko težkih topovskih salv, frostovskih poklonov in še kje. In nikjer nisem slišal niti enega UGH!, ki je v tem žanru zdaj že počasi kar samoumeven (pač, vedno paše, hehe).

Album je povprečno dolg, a razgiban, saj je hiter, počasen, masiven, udaren. Določeni komadi so si precej podobni, a obstaja kar nekaj izstopajočih zadev, kot sta recimo Victory In Defeat ali pa Palmer The Hammer. Solaž ni. Niti blastbeatov. In na naslovnici je smrt, oblečena v vojaka in v roki drži AK-47! Zakon!

Stvar ni komplicirana in samo bedak ne bi štekal, v čem je čar Ravens Creed. Zasedba je straight up ter in your face, posneta verjetno v kratkem času, z namenom izraziti vse, kar vam gre na kurac v povprečnem delovnem dnevu.

Get this or die!

twitter facebook