recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

recenzija

23. 11. 2014  Goodtime Boys - Rain  (Bridge 9 Records, 2014)
Je dober, ni pa pretirano priporočljiv.

Melodična smer HCja ima zadnjih nekaj let preporod in iskreno povedano se mi zdi, da gre za ponovno modno muho. Sicer namena naštevanja skupin nimam, ker po eni strani jih je preveč, po drugi strani pa so praktično vse narejene po enakem kopitu in so si med seboj praktično identične, če ne celo enake (primer: Hundreth in Counterparts).

Da pa ne bo pomote, ne gre sedaj za eno izmed tistih recenzij, ko si namenoma izberem slab album, da slišim, kaj je trenutno ''in'' (primer: Caliban) oz. kaj je iz žanrov in scene nastalo, ker melodično smer HC žanra obožujem že od nekdaj (tvorci žanra, katere rad priporočam so Dag Nasty, Gorilla Biscuits ter Turning Point).

Recimo…, tudi če tretiramo naštete skupine za prvi val žanra, lahko Modern Life Is War, Verse, Have Heart,… vzamemo za drugi val, in Touche Amore, Defeater, …. za tretjega.

Med zadnji val pa v bistvu moramo sprejeti tudi preostanek modernejše veje žanra, in sicer Hundreth, Counterparts, Heart In Hand, Being As An Ocean (okvirno, vem v detajlih, da igrajo tudi vse ostalo), More Than Life, …

Skratka, v zadnjem času se je zadeva močno razširila in v sklop vseh naštetih skupin se najdejo tudi angleški Goodtime Boys, ki so kljub malemu morju skladb izdali tudi precej nalezljiv album What's Left To Let Go.

Omenjena kreacija je ponudila nekakšno večjo dozo emocij in čustvene estetike, kot recimo so v enakem odmerku ponudili Defeater, in ravno to je recimo tudi bil nekakšen povod, da sem skupini malce sledil….žal porazno.

''Long Story Short'' kar je bilo, je bilo, in sedaj nam Goodtime Boys ponujajo novost imenovano Rain.

Uvodno nam album Rain odpre skladba Washout, kjer so tiste melodije iz preteklosti na mestu, ampak je nekakšna občutna sprememba pri vokalu, kjer se iz kričečih vokalov vse skupaj prelevi v kombinacijo med nekakšnim hrapavim jamranjem in petjem. Ampak po vrsti…. Instrumentalno lahko rečem, da gre za dobro igranje in organiziranje skozi celoten album, ne glede na to ali gre za skladbo Washout, Dandelion, Moral Decay, …. V drugih besedah - instrumentalno je zadeva praktično dobra in kakovostna. Mogoče na trenutke prejmemo nekakšen bolj počasen priokus, ampak to je tudi to.

Vokal pa je nedefinirano drugačen in težko prebavljiv na določene trenutke. Hrapavost je sicer še vedno dobrota pri Goodtime Boys, ampak vseeno pogrešam bolj kričeče segmente. Kot rečeno je motnja pri albumu Rain pretirano solzav čisti vokal, kateri me sicer v manjših količinah ne moti, je pa v celoti precej zoprn.

Album Rain sem poslušal večkrat, pri čemer lahko rečem, da gre instrumentalno za nekaj povsem običajnega in izredno poslušljivega, vsebuje polno nalezljivih melodij, kot tudi težji delež HC žanra. Vokalno pa je v preteklosti skupina le ponudila nekaj več, kar album Rain malenkost tudi uniči. Je dober, ni pa pretirano priporočljiv.

twitter facebook