recenzije

Engulfed

Vengeance of the Fallen

Kryptonomicon

Morbid Return (EP)

Impalement

The Impalement

Nefarious Vermin

Elongated Misery

Ensanguinate

Entranced By Decay (demo)

Paradise Lost

Obsidian

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

banner
banner

recenzija

11. 9. 2011  Gigan - Quasi-Hallucinogenic Sonic Landscapes  (Willowtip, 2011)
NOISE! THY NAME IS GIGAN!

Zagotovo poznate občutek, ko se nekako vrnete domov (kako ste prispeli, je ponavadi misterij) z večera rahlo bolj neodgovornega ravnanja z alkoholnimi pijačami in se trudite zaspati. Z neznanimi močmi se zvlečete na posteljo in zaprete oči. Nenadoma občutite v glavi delovanje heliocentričnega sistema in vas to sili na neprostovoljne bulimične aktivnosti. Poskušate zaspati, a zaradi pomanjkanja defragmentacije možganov, ker alkohol izvaja diktatorstvo nad možganskimi sposobnostmi, ne gre. Mentalni vrtiljak of alcoholic death! No, sedaj pa si še predstavljajte, da živite v Gigerjevem muzeju, ko se vse to dogaja. No, tako zveni drugi, mlajši brat družine polnomastnih albumov, imenovan Quasi-Hallucinogenic Sonic Landscapes (?), iz rodbine tehničnih death metalcev Gigan.

To je death metal vprašljive ortodoksnosti, kjer lahko skozi zvok bobnarskih open in činel interpretiramo, da je bobnar izjemno živčna oseba z občasnimi izpadi hiperaktivnosti in je svoj sindrom bratsko delil s kitaristom, ki je očitno našel g-točko svoje strunarce, katere zvok ni umazan, temveč je svinjak na ravni moje sobe. To vodi do tega, da je album v stanju, ki je opisan v prvem odstavku in v tem stanju poskuša voziti avto. Avtopelj zato elegantno vijuga po cesti, kjer je na enem pasu psihedelična zblojenost , bizarni death metalski epileptični napadi pa na drugem, zraven pa lomi zakone prostora in časa in se pogosto pojavlja na obeh straneh hkrati. NOISE! THY NAME IS GIGAN!

Če spustim svoj IQ za polovico (torej na 13) in bi se šel tipičnega YouTube uporabnika, bi rekel, da so avant-garde psychedelic sci-fi noise technical death metal in če se kdo ne bi strinjal, bi doživel spletno žaljenje z raznoraznimi javnosti neprimernimi izrazi, ki jih tu ne bom uporabljal, ker se zna zgoditi, da to bere kakšna mladoletna oseba. Nekrofilpizda. Torej, še enkrat preberite prvi odstavek in se odločite, če vam je opisani občutek všeč. Če je, potem vam je poslanstvo tega albuma znano. Želi si biti v vaši lasti in vi mu boste ustregli pri tem. Če ne, se izogibajte temu albumu in postanite golob ter širite mir po svetu. Hvaležen vam bom. Bi pa bilo še pametno omeniti, da je to ena tistih zadev, ki rabijo čas, da zlezejo pod kožo. Tako, da bo Quasi-Halluci ... neki, zahteval zlorabo »replay« gumba, saj, tako kot alkohol, ne prime takoj. Potrebno je več vnosov, ki jih začutimo šele čez čas. Uživajte v death metal komiranju :*

twitter facebook