recenzije

Draconian

Under A Godless Veil

Liturgy

H. A. Q. Q.

Sufosia

Connection Failed

Engulfed

Vengeance of the Fallen

Kryptonomicon

Morbid Return (EP)

Impalement

The Impalement

Nefarious Vermin

Elongated Misery

Ensanguinate

Entranced By Decay (demo)

Paradise Lost

Obsidian

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

banner
banner

recenzija

21. 1. 2012  We Are Idols - Powerless  (Long Walk Records, 2011)
Kar pa nam že vnaprej pove, da stvar ne bo slaba, ampak se bo spopadala s tem, ali bo album dober ali pa super.

Če smo že pred kratkim pisali o Poljskih Calm the Fire in njihovem albumu There Is No Cure, se nam sedaj predstavljajo njihovi sodržavljani We Are Idols z njihovo drugo izdajo, ki sliši na ime Powerless.

Fantje so nekako enako osredotočeni na trenutno stanje v državi, kakor Calm the Fire, samo da to predstavijo na drugačen način. Npr. Calm the Fire verjamejo v propad države in zagovarjajo dejstvo, da vsem nam ni pomoči. Na drugi strani pa imamo tukaj We Are Idols, ki pa se prav tako zavedajo stanja v državi, samo ne na nihilističen način, kakor CTF. Kar pa nam že vnaprej pove, da stvar ne bo slaba, ampak se bo spopadala s tem,  ali bo album dober ali pa super.

In tako se začne album Powerless s skladbo Generation Back, v kateri se fantje sprašujejo, kako se je generacija pogubila in da se svet za vse vrti prehitro, ali v drugih besedah, vsi živimo prehitro. No, za omenjena besedila je seveda prisotna tudi dobra instrumentalna spremljava, ki pa se sprehaja med skupinami, kot so Victims in Propagandhi. Takoj po dobrem uvodu pa nas preseneti že crust napad, imenovan Into Despair, po načelih skupin Disfear, From Ashes Rise in pa seveda kanček punk rock ljubezni. Besedila so si seveda izredno podobna in več kot dobrodošla. Album se po Into Despair tudi nadaljuje in se zgleduje po uvodnih dveh skladbah. Definitivno med njimi izstopajo še Bones of Dogs, kjer se spoprimemo s temno realnostjo ter Vanity, kjer dobimo vprašanja, ali bomo umrli v bolečini ali v nezavesti ter kdo nam bo stal ob strani pred smrtjo in kdo se bo spomnil na nas po smrti.

Kot vidno, so besedila več kot priporočljiva, glasba pa seveda tudi. Utopija v roku 30-ih minut!

Poljaki nas v zadnjem času dodobra presenečajo, ker če že, smo bili v preteklosti vajeni izključno poslušati poljske izdelke skupin Behemoth, Vader, Decapitated, Hate, … nam v zadnjih nekaj letih poljsko podzemlje ponuja še več, kot že prej omenjene legendarne skupine. In seveda je prav tako tudi jasno, da so fantje izredno dobro podkovani, saj je iz njihovega igranja razvidno, da njihov spekter poslušanja sega vse od crusta-a, pa do melodičnih punk rock delov.

 

twitter facebook