recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

recenzija

13. 3. 2012  Christian Mistress - Possession  (Relapse Records, 2012)
Possession ali meditacija o tem, kako zelo so naši možgani pravzaprav oprani.

Žal je že tako, da so tekom zadnjih nekaj let (desetletij?) določeni podžanri metala postali komaj kaj več kot kliše. Identiteta takšnih podžanrov marsikdaj temelji le še v stereotipih, ki pa so – ko se njegovo kolesje dokončno zažene – v večini primerov močnejši in bolj prisotni (ter seveda opazni) kot kakršnakoli morebitna umetniška raznolikost, razvejanost ali jakost izraza znotraj tega ali onega podžanra. Takšno stereotipiziranje pa ne prihaja od nekje zunaj, temveč od znotraj. Vsi poznamo 'svobodo' heavy metalcev (in njihovo zgodovinsko 'osveščenost', hvala Iron Maiden), thrashersko 'jebiveterstvo' ali black metalsko pijano 'furanje kozmičnega sufra' v kakšnem temnem gozdu ali mrzlem fjordu*, a le redki se zavedajo ujetosti, ki jih takšni stereotipi implicirajo na glasbo in poslušalce (ter posledično na njihovo kulturo).

Vendar pa je tudi tu – kot povsod – moč najti izjeme, katerim pa je skupni imenovalec beg pred sedanjostjo. Bendi – torej primerni tvorci stereotipov – na eni strani z raznoterimi avantgardizmi poizkušajo izsiliti, da bo jutri prišel že danes, na drugi pa smo priča poplavi bendov, ki se z vso močjo naslanjajo na zapuščino sedemdesetih (torej t.i. 'proto-metala'). Tako briljantnosti kot popolnih iztrebkov je v eni in drugi kategoriji ogromno. Tokrat se osredotočam na en povsem specifičen retro izdelek.

No, ko rečem, da Christian Mistress igrajo heavy metal, ne mislim nujno Iron Maiden, temveč raje tisto proto-metal gmoto, preden je vse postalo stereotip. In če rečem, da zvenijo kot heavy metal, s tem mislim, da so bolj kot kakšnim dandanašnjim kričačem podobni Black Sabbath. No, ko poslušalec to razčisti, lahko zadovoljno opazi, da gre za talentirano peterico, ki se zaveda svojih sposobnosti in ne preizkuša sreče v ekscesih. Possession je intenziven proto heavy metal z ženskimi vokali in nič več. Noče biti nič več. Ne išče opravičil ali utemeljitev in ne prodaja nikakršnega stereotipiziranja. Je – v tem oziru – izrazito neprogramski album, iz katerega vejeta neobremenjenost podžanra in precejšnja svežina.

Mogoče bo kdo negodoval nad pevskimi sposobnostmi Christine Davis. Punca res ni novodobna metal diva, ampak kdo je pa rekel, da mora biti? Kje je bilo to zapisano? Christinin vokal se zaveda svojih meja in sposobnosti in kot tak perfektno služi celotnemu albumu. Ne vem, zakaj bi popravljali nekaj, kar ni pokvarjeno (ali plastificirali nekaj samo zato, ker lahko; in ker je manager rekel, da se to prodaja). Tak pristop v bistvu velja za celotno izdajo pred nami: iskrenost, surovost, talent. Če iščete bleščice, potem tega benda raje niti ne povohajte; isto pa velja za tiste, ki iščete kakšno posebno umazanijo. Seveda pa album ne bo ponovno definiral žanra. Ampak tudi to je v redu – sliši se namreč, da ameriški kvintet tega nikoli ni hotel storiti.

Mislim, da je zdravo, če se človek vsake toliko časa za nekaj minut preprosto usede in premisli o vseh obsedenostih, katerim je dopustil, da so se ga polastile. Possession lahko ob tem pomaga. Meni je.

 

_____________

*Da ob vsem tem ne omenim še frazema 'It's metal!' kot ultimativno opravičilo za vse mogoče otročarije in izraz pobega pred odgovornostjo. Konec koncev pa se vendarle zdi, da ta 'It's metal' le ni brez meja. Menim namreč, da posamezniki, ki se skrivajo za to masko, nikakor ne bi razumeli, če bi se jaz na primer drl okoli bedarije: „Ozzyju glavo preč in tiča v rit, it's metal!“ Ali: „Lemmy mi ga lahko potegne, 'cos it's metal!“

Avtor:
twitter facebook