recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

recenzija

16. 1. 2013  Ne Obliviscaris - Portal of I  (Code666 Records, 2012)
Na hitro se bi lahko Ne Obliviscaris opisalo kot black metalski Opeth z violino.

Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da so se v Avstraliji tudi razvili vsi možni metal žanri. In ravno tako, kot vsi starošolski metalski žanri, so svoje mesto dobili tudi moderne zadeve, kot so metalcore ali pa novodobna progresiva.

In tu se ustavimo pri Ne Obliviscaris, ki so se rodili pod vplivom Opeth in klasične glasbe seveda. Ne Obliviscaris so predstavljali mnogi metalski mediji kot nekaj zelo inovativnega, tako da se je bilo na koncu že nemogoče izogniti, da se skupine ne bi preverilo. In v čemu so inovativni? Predvsem vsi ciljajo na prisotnost violine, ki ima veliko vlogo. Po svoje je violina bolj zanimiva kot preostala glasbila.

Recept Ne Obliviscaris se pokaže že s prvo skladbo Tapestry of the Starless Abstract, v kateri prevladujejo black metalski riffi, vmesni nedistorzirani atmosferični vložki, ki so na čase razvlečeni, kričeč in speven vokal. Seveda pa vse skupaj spremlja violina, ki resnično zapolni morebitne monotone black metalske riffe, a nekako se ponekod pojavi občutek, da violina mora v določenih, malce bolj agresivnih predelih, počivat. Vendar skupina je postavila violino na prvo mesto, tako da večina albuma je prisotna. Seveda pa v ospredju niso samo black metalske kitare, temveč skupina posega tudi death metalskih prijemih. Prisotne so tudi solaže, kar je še dodatna popestritev skladb.

Med bolj izstopajočimi skladbami bi izpostavil Xenoflux, Not Forget in And Plague Flowers of Kaledoscope. Omenjene skladbe so namreč precej razgibane kljub minutaži, ki seže tudi preko 10 minut. Namreč pri ostalih skladbah se kakšen intro ali vmesni del vleče precej dolgo in deluje, da se je skupina le trudila delati dolge skladbe. Sicer to ne pomeni, da morate ostale skladbe preskočiti, namreč recimo skladba As Icicles Fall je kar prepojena z melodijami. Skratka, obvezno za ljubitelje novodobnih progresivnih izdelkov, ki menijo, da lahko tudi black metal prikažeš kot napreden.

Na hitro se bi lahko Ne Obliviscaris opisalo kot black metalski Opeth z violino. V dobrih 70-ih minutah s sedmimi skladbami avstralski sekstet pokaže polno potenciala, tako da pri trenutni vztrajnosti se jim piše svetla prihodnost.

Avtor:
twitter facebook