recenzije

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

warkings

Reborn

gaerea

Unsettling Whispers

Challenger

Turned to Dust

Voidsphere

To Call / To Speak

Rammstein

Untitled

Fvneral Fvkk

Carnal Confessions

Korn

Nothing

Malorshiga

Kvlt ov Vitis et Olea

Vitriol

To Bathe From The Throat Of Cowardice

Mgła

Age Of Excuse

Slipknot

We Are Not Your Kind

Dekadent

The Nemean Ordeal

Bad Religion

Age Of Unreason

Vltimas

Something Wicked Marches In

Behemoth

I Loved You At Your Darkest

banner
banner

recenzija

10. 2. 2013  No Zodiac - Population Control  (Seventh Dagger, 2013)
Prvo minuto gre praktično za instrumentalno usmerjenost v death metal stare šole in po dobri minuti se vse spremeni v jezno obarvan HC šole Morning Again z nergavimi vokali brezčasnega žanra.

Od omenjene založbe kar lep čas nisem slišal konkretnih izdaj. Če sem iskren, nisem bil niti pozoren, ker nazadnje, ko sem poslušal skupino izpod okrilja Seventh Dagger, je bilo vse skupaj preveč identično skupinam, ki ne samo, da so delali enako glasbo po enakem receptu, ampak so praktično prihajale izpod enake založbe, tako da je bil rezultat očiten.

Preveč izdaj, preveč skupin, nobene volje do poslušanja.

In tako je čas mineval in skupine založbe Seventh Dagger so praktično padle v pozabo (razen izdaja skupine Ghost X Ship, katera mi je bila, za razliko od ostalih skupin, dobra).

Po drugi strani pa je tukaj skupina No Zodiac, s katero sem se podrobneje spoznal dobri 2 leti nazaj z izdajo Burn In Hell. Priznam, album me je že po prvi skladbi prevzel (za razliko od ostalih skupin) in skupina mi je celo nudila svežino na sceni (da so podpisali s Seventh Dagger se mi niti ni sanjalo).

In kaj je na No Zodiac tako zanimivega?

Instrumentalno in vokalno prav nič. Gre za princip igranja ostalih skupin in če pogledamo iz glasbenega stališča, je zadeva bolj ali manj že neštetokrat slišana (Sploh pa za tiste, ki obožujete skupine a la Disembodied).

Ampak kaj je tisto, kar te pri No Zodiac najbolj pritegne?

''Tisto'' se nahaja v besedilih in brezdušnemu vzdušju, ki je prisoten pri njihovih izdajah. Besedila so temačna, nihilistična in ''ne jebejo žive sile'', brezdušnost pa je občutna vsakič, ko pevec zarjovi, kakor

 da mu je vseeno za vse, in to je tisto, kar te najbolj privleče k poslušanju, tisti odnos do življenja, ki je tebi osebno tuj.

In sedaj, na leto gospodovo 2013, se mračni fantje vračajo na sceno z izdelkom, imenovanim Population Control.

Če gremo po vrsti… vizualno je zadeva že na prvi pogled jasna in vsak poslušalec se bo v trenutku zavedal, da se bo vse skupaj odvijalo po principu negativno usmerjenih skupin.

In če vas je vizualno zadeva že prepričala, potem pa poglejmo, kaj nam nudi glasbeno…

Uvodna skladba Rigor Mortis, nam že v trenutku da vedeti, da zadeva ne bo lahka. Mešanje piskajočih kitar, govorjenja in krikov iz ozadja močno spominja na ''zmetalizirane'' HC skupine iz 90-ih, in v tem trenutku zadeva postaja vse bolj zanimiva.

Po Rigor Mortis pa že dobimo prvo norost, imenovano Population Control, ki ti že pri uvodu vzame dih.

Prvo minuto gre praktično za instrumentalno usmerjenost v death metal stare šole in po dobri minuti se vse spremeni v jezno obarvan HC šole Morning Again z nergavimi vokali brezčasnega žanra.

Zadnji del (se pravi vmeski skupin Morning Again, Bloodlet, …) se skozi skladbe tudi ponavlja, recimo najbolj pride do izraza pri skladbah, kot so Drowning, Sadistic Intent ter Black Death, kjer je instrumentalno zadeva identična prej omenjenim skupinam, po drugi strani pa imamo recimo skladbe Irreversible, Non Existent ter Chaos Reigns, kjer pa se fantje bolj nagibajo k modernim pridihom in so podobni novejšim skupinam, kot so Xibalba ter Harm's Way, a pri tem niso prav nič izgubili.

Album Population Control je vsaj meni osebno malce popravil mnenje o založbi in pa o beatdown skupinah današnjega časa, katere kopirajo druga drugo.

twitter facebook