recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

recenzija

3. 3. 2016  Bernays Propaganda - Politika  (Moonlee Records, 2016)
Prehod iz obdobja Joy Division v obdobje New Order.

Če ste redni obiskovalec oz. obiskovalka strani Profanity.si potem veš, da je makedonska post punk zasedba Bernays Propaganda tik pred izidom novega albuma imenovanega Politika.

''On the other hand'' pa je omenjen album reklamiran praktično vsepovsod, kar pomeni, da raznoraznih izgovorov in govorov ''o tem nič ne vem'' nimate.

Torej Makedonska politično usmerjena skupina Bernays Propaganda ponuja album št. 4 imenovan Politika. Za začetek bi rad poudaril, da je skupina naredila korak naprej oz. nov album ponuja spremembe. Če ste bili pri prvih 3 albumih (Happiness Machines, My Personal Holiday ter Zabraneta Planeta) vajeni instrumentalnega poplesavanja inštrumentov se tukaj zadeva malce spremeni.

Zakaj?

Če na hitro obnovimo ''zgodovino''… dobre 2 leti nazaj sta skupino zapustila bobnar in basist, kar pomeni, da je zadevo bilo obrniti na glavo in namesto bobnov uporabiti ritem mašino, za katero je odgovoren nov član Deni Krstev, za bas pa je odgovornost ponovno poprijel Saša Pavlović, ki se ga oboževalci najbolj spomnijo pri prvencu Happiness Machines.

Torej 2 člana ven, 2 noter in pred nami je glasbeno predefiniran album Politika. Če najprej pogledamo ustna izročila pevke Kristine Gorovske, lahko rečem/trdim, da gre za že poznano tematiko, ki skupino spremlja že od samega začetka – itak politika.

Sicer je zadeva iz mojega pogleda bolj osredotočena, kot poprej. Mogoče tudi malce bolj melanholična kot tudi bolj ''propadla'' (mišljeno pozitivno) – po eni strani obupana nad stanjem okoli nas po drugi pa polna hrepenenja po spremembi.

Kaj pa glasba?

Priznam, da me je pri prvem poslušanju zadeva malce presenetila, kajti konec koncev sem bil vajen bobnov iz preteklosti, kot tudi tistega že poznanega igranja a so me tisti ''sampli'' in ritem mašina zavila v stanje razmišljanja. Po dozi poslušanja oz. pri določeni skladbi me je zadeva vrnila na tisto poznano stanje Bernays Propaganda.

Je novo a gre še vedno za tisto dobro staro glasbo iz preteklosti – mogoče je najboljši primer temu prehod iz obdobja Joy Division v obdobje New Order (najlažja razlaga?!).

Skratka album Politika je potrebno doživeti, ker ne gre za tipično igranje od prej ampak za enako kvaliteto v malce drugačni preobleki.  

1.Politika

2.Armija

3.I Dvete

4.Laži Me, Laži Me

5. Jalova

6. Povekje

7. Ne Sum Vekje Ubava

8.Sabav Da Se Zaljubav

9.Politika II (Kje Dojde Vreme)

twitter facebook