recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

recenzija

1. 2. 2016  Black Tusk - Pillars of Ash  (Relapse Records, 2016)
"Jovo, ali je ta album boljši od tvojega uvoda?"

"Ej Jovo, že dolgo napisal kakšne recenzije. Ker si poosebljeni Eros, Apolon in Aris - pa ne tisti iz Kopra temveč tisti iz Xena, the Warrior Princess - me je zanimalo, če bi blagoslovil naš Profanity webzine z recenzijo? Ne zato, ker bi res nujno potrebovali oceno nove Black Tusk plate, ampak zato, ker Matevž še ni videl slovenskega pravopisa, Mitja pa je preveč zaposlen s svojim gay alter-egom." Ivan je deloval zaskrbljeno, čutil sem tresljaj v njegovem glasu, mogoče sem celo začutil nabirajočo se solzico v kotičku očesa, zato sem privolil. 

Pičku mater, sem se zajebal. Potem, ko sem dejansko poslušal to abominacijo od albuma z naslovom Pillars of Ash (*opomba: zdajle sem moral iti na Google pogledati, kako se reče temu borefestu od albuma), sem naslednjih 8 ur na delovnem mestu preživel v razmišljanju, kaj vse bi raje počel namesto tega. Na pamet so mi padle sledeče zadeve:

- samomor
- recenziranje novih Dream Theater
- družinsko kosilo
- družinsko kosilo z Mičotom
- gledanje Mičotovega nasmeha
- druženje s Profanity.si ekipo
- Filofaks feministična čajanka

Z drugimi besedami: nisem bil ravno prežet z optimizmom. In ko sem po teh 8 urah končno prišel domov, sem stisnil play na Noisy-evem spletnem predvajalniku, ker je Ivan preveč šrkt, da bi mi zrihtal fizično kopijo albumov (kar je v tem primeru plus) in postalo mi je jasno, da je ta portal šel v kurac. Najprej s članki užaljenih feministk, ki se pritožujejo nad šovinizmom v metal glasbi, nato pa še z glasbo, ki je zvočni ekvivalent temu sranju. 

Skratka, kot lahko vidite, če niste ravno na stopnji Mičotovega brata, tale uvod ni ravno blesteč. Ampak dovolj o uvodu, preidimo na sam album.

"Jovo, ali je album boljši od tvojega uvoda?"

Pičku mater, ta album je za en kurac. Vem,da je sludge žanr počasen in dolgočasen, ampak še Mičotovi zobje premorejo več razgibanosti kot ta zvočna abominacija monotonosti. Aja, saj res, oni niso sludge, oni so swamp metal. Kaj kurac je to? Pizda, kaj sledi, Triglav metal? Saj bi napisal, da bo vse skupaj bolje zvenelo v živo, ampak zakaj bi se lagal? Ogabno slabi punk vokali, še slabši punk riffi, ki hočejo zveneti kot najslabši komad od Kylese, Ministry ali Prong. In to je potem swamp metal. Wow, bravo. Slišiš en komad, slišiš njihovo celotno kariero in otroško zafrustriranost. O, ampak na zadnjem komadu imajo še klavir. Ravno pravšnji zaključek, da lahko vse skupaj pošljem v tri pičke materine in naslednjič raje poslušam nov album od Stripeless Zebra.

 

Avtor: Jovo
twitter facebook