recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

recenzija

15. 3. 2016  Coffins - Perpetual Penance  (Horror Pain Gore Death Productions, 2015)
Ime založbe je Horror Pain Gore Death Productions. How metal is that?

Priznam, da kadar pomislim na Japonsko, pomislim na čudaške porniče z ... No ja, vsem, kar je. Lobster sex, how metal is that? Na japonsko glasbo ne pomislim ravno pogosto. Z izjemo solo nastopa Yoko Ono, zaradi katerega se John Lennon še vedno vrti v grobu kot prase na ognju. Res, takšnih primalnih menstrualnih krikov ne premore niti najbolj norveški band na Finskem. Paradoks? Morda. Če pomislim, od japonskih skupin poznam malodane samo svašta-metalce Sigh in še neko doom/stoner zadevo, ki smo jo častili tudi v Gali Hali. Ja, lahko me linčate, ker ne poznam kultnih Basilisk, Blasturge ali pa Dunkel. Sem pa na svoj seznam dodal še Coffins, evo.

Naš velecenjeni urednik Ivan mi je dal čast, da napišem besedo ali dve o njihovem albumu Perpetual Penance. No, bolj kot o albumu je tu beseda o kompliaciji raznoraznih demo posnetkov in komadov, ki so se nahajali na tisoč in enem ultra obskurnem splitu s še bolj obskurnimi bendi. Že sama naslovnica albuma nam da vedeti, da je to bend, ki ne komplicira. Godejo in fušajo dokaj enostaven, na momente tečen in počasen death/doom metal, ki bo zadovoljil vse fane power chordov, slabe produkcije, Dickless Tracy, Winter, Incantation in večnega cupa-cupa ritma, ki je še slabši od onega v Dickless Tracy

Perpetual Penance ni noben presežek od albuma. Na dveh ploščkih se nahajajo zvočne blasfemije, ki so si tako podobne, da boste hitreje našli Walda kot pa razliko med posameznimi skladbami, vendar je to njihovem žanru primerno. Glede na to, da je to kompilacija raznoraznih posnetkov, tako live kot studijskih, je tudi produkcija temu primerna. Nekateri komadi v svojem manjku produkcije dejansko zvenijo dobro, nekateri pa so slabši od CvetoRamšakBodiRoža nastopov v Gromki. Vokal je ugh.

Skratka, kompilacija, ki je namenjena predvsem fanom skupine in metalcem, ki prisegajo na metal do '94. 

Avtor: Jovo
twitter facebook