HC armada iz Midwest-a Expire se vrača na sceno!! In seveda je cilj skupine obdržati status in podreti nekaj novih preprek, katere so nastale v času odsotnosti.

Fantje, ki so na sceni od dobrega leta 2009, in so za seboj pustili demo (2009), 2 EP izdelka (Grim Rhythm iz 2010 ter Suffer the Cycle iz 2011) se vam sedaj predstavljajo v luči imenovani Pendulum Swings, katera je izšla preko založbe Bridge 9 Records.

In sedaj že sledi vprašanje, ali je Pendulum Swings boljši od vsega poprej? Bom, kar direkten in iskren, zadeva ni odkritje tople vode ali pa nafte sredi puščave, je že slišano na vseh HC albumih poprej in mogoče celo najbolj povleče na Terror v zgodnjih letih (se pravi ''Bridge 9 years'', kateri je prav tako ižel pred kratkim na isti založbi).

Okvirno nam album obsega, vokal (ki je za razliko malo drugačen od Scotta Vogla ampak hkrati identičen ostalim skupinam, npr. Die Young)., ki je najboljši in najsvetlješi pri skladbah Sleep Lost ter Pendulum Swings , kjer najdem močne krike in nadiranje v mikrofon, kot se spodobi ampak je prisoten ponovno problem. Kakšen? Ja vse lepo in prav, samo kaj ko vse to ne bi kopirale vse ostale skupine. Seveda katera zvrst/skupina ni kopirala svojih prvotnih idolov je sedaj drugo vprašanje ampak hočem povedati, da mogoče bi bil kakšen nepričakovan vokalni vložek le bolj dobrodošel, kot kopiranje Jameya Jaste od začetka pa vse do konca.

Besedilno recimo je zadeva takšna, kakor se za HC skupino spodobi, težko, težko in še enkrat težko. Če povzamemo besedilo pri Spit Out, kjer Albeit naredi tisti klasičen HC pristop Ignorance is bliss. Somehow it makes me wonder how I can give two shits for a two-faced motherfucker… ali pa pri Dig Deep, kjer nam v ušesih odmeva Help me to understand just why I am the way I am. Help me to make it right. I can't live in fear my whole life... Znano?? Seveda!! Vse to smo že izkusili pri skupinah, ki so gojile omenjeno zvrst že od 80-ih dalje.

Glasbeno pa je zadeva praktično izredno neoriginalna, kar sem omenjal že pri nekaterih skupinah in bom omenil tudi pri Expire, preveč kopiranja novih ''modnih muh'' in premalo srca in duše. Razumem, da hočeš na nekakšen način vključiti staro in novo šolo zvrsti ampak všasih je dobro ostati samo zvest svojim prvim izdajam. Tu pa tam najdemo ''breakdown'', potem vključen del za poskok in ''circle pit'' in dalje na novo pesem.

Ko sem prvič leta 2010 slišal za Expire in izdajo Grim Rhythm, mi je skupina predstavljala svežino in novo upanje za zvrst, seveda tudi pri Suffer the Cycle je bila zadeva dokaj razumna in dodobra poslušljiva, kar pa za zadnjo izdajo ne morem reči. Spada med albume, za katere rečeš lahko bi bilo boljše ali pa nič posebnega ali novega.

Če ste skupino v preteklosti že poznali vam svetujem, da si album zavrtite in presodite sami, mogoče vam bo šlo v ušesa mogoče ne. Za ostale, ki pa vam je tole novo pa svetujem, da iščite nove HC skupine kje drugje in potem, ko vam idej zmanjka pa se ustavite pri Expire.