recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

recenzija

16. 10. 2013  Vista Chino - Peace  (Napalm Records, 2013)
Sims namesto Gears of War

Ime Kyuss bi moralo dandanašnji vsakemu drugemu kurcu, ki je vsaj enkrat v življenju bil na isti polobli kot stoner rock, odzvanjati v ušesu. Če že ne zaradi drugega, bolj zaradi tega, ker večina stonerjade tekmuje v tem, kdo jih bolj efektivno kopira.

Poleg svojega masivnega vpliva na to zvrst pa se o njih zadnje čase širi beseda po vasi tudi zaradi celotne drame, ki se tiče slapa tožb. Kyuss je bil res jeben band, kar je botrovalo vesoljni slavi, jahtam in dežju vagin kamorkoli so šli, kar je pa tudi povzročilo, da je mogoče komu tudi ego malo ven udaril, kar je vodilo do razpada skupine.

Ob tej novici se je nad človeštvom zgrnil črn oblak, raven samomorov je drastično narasla, kar je vodilo do 87% upada v številu prebivalstva. Nekateri so Kyuss krivili za genocid, drugi pa so se sprijaznili z dejstvom in mogoče videli luč v dejstvu, da je bolje, da band razpade, ko je še dober, kot pa da glasbeno propade in poslušalstvu ponudi ušesno gangreno.

Kyuss so bili uspešno razpadli celih 15 let, ko so se združili pod imenom Kyuss Lives! v skorajda oriđiđiđi postavi. Manjkal je edino kitarist Josh Homme, ki je imel med drugim največ tačk vmes, da je sploh prišlo do razpada. No, zgodba na kratko: Kyuss Lives!, Josh Homme pičkica, drama, drama, drama, tožbe, Josh Homme še kar pičkica, Kyuss Lives! preimenovani v Vista Chino, nov album, Josh Homme pičkica.

Album, katerega naj bi cela stonerska scena čakala že leta. Velika vrnitev skupine Kyuss, ki so jo vsi čakali? Mar so to sončni žarki, ki končno sijejo v naša življenja? Ali bodo duhovi miljard samoumorjenih zaradi razpada skupine Kyuss pomirjeni? Smo korak bližje k svetovnemu miru? No, duhovi ponovno delajo samomor, ker je Peace glasbeni ekvivalent upokojenski orgiji brez viagre.

Z Vista Chino so sicer ujeli tisti preslavni zvok, ki je iz Kyuss ustvaril to, kar Kyuss modeli so nekoč nekdaj v preteklosti pred tem časom, ki se sedaj dogaja v tem trenutku. Kitara rohni kot peščeni vihar, ki ruši puščavske trdnjave naše nedolžnosti. Seveda se sama zloraba kitare močno naslanja na Joshovo zapuščino. Bruno, kitarist, je namreč svojo mladost preživljal v Kyuss cover bandu in je pri Peace očitno pozabil, da so mladostniška leta, polna lažnega upanja že zdavnaj minila in da ni več pri cover bandu.

Ampak, raje se osredotočimo na originalna člana. John Garcia the vokkalizath0r in Brant Bjork the dhroomar! Jebeš basiste. Garcia je očitno svoje glasilke nežno negoval v svežih vodah iz vodnjaka mladosti, ker se je njegov vokal v zadnjih dveh desetletjih spremenil za pol azijskega kuraca z impotenco. Glasilke še kar vibrirajo (hihi), kot so prvi polovici devetdesetih, ko so Kyuss mleli vse pred seboj in polnili svoje vikinške ladje z okoliškimi devicami, ki to kasneje niso več bile.

Islandska pevka pa tudi ne kaže, da bi ji starost kaj prizadejala. Bjork še kar bobna kot adoelscentna ([nepomemben podatek]openoffice mi je hotel prevesti to besedo v fluorescentna[/nepomemben podatek]) žival. Tolkala jočejo pod masivnimi, agresivnimi, senilnimi, kamiličnim, sirnim udarcem. Vsak udarec je tam z razlogom in daje domala idealno podlago dogajanju.

Vse zveni fino in fajn, kot bi Kyuss morali biti, mar ne? No, ni to vzpon feniksa ali kakšno podobno sranje. Ja, je skoraj tako kot Kyuss, ampak kot neka zgodnja alfa verzija. Če so bili Kyuss gore mišic, špeha in brad, ki so se odžejali z vaginalnimi sokovi in se tuširali s krvjo krivovernih, je Vista Chino pičkast kup kosti in kože, ki misli, da je gora mišic, špeha in brad. Namesto, da bi se odžejal z vaginalnimi sokovi, jih proizvaja, in namesto, da bi se tuširali s krvjo krivovernih, se tuširajo s krvjo svoje lastne menstruacije.

Vista Chino kljub mastni glasbi zvenijo švoh, zdolgočaseno in delujejo kot maraton v igranju Simsov, čeprav nam je bil obljubljen Gears of War. Zveni, kot da so posneli album, ker so očitno mislili, da ga morajo in ne, ker bi ga hoteli. Če si svojega patetičnega obstoja ne znate predstavljati brez Kyuss, potem dajte ta album skozi, dokler vam ne bo dopizdil. Po vsej možnosti že ob drugem poslušanju. Lahko pa posežete po drugih skupinah, ker kot prej omenjeno, imamo na Kyuss celo maso plagiatov.

twitter facebook