recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

recenzija

23. 1. 2013  Paroxsihzem - Paroxsihzem  (Dark Descent Records, 2012)
Paroxsihzem igra na karto, na katero igra večina današnjih skupin v tej niši. Se pravi, da je fokus teh skupin usmerjen bolj v težo atmosfere, kot pa na samo kvaliteto posameznih sekvenc, medtem ko skupina Paroxihzem enako kot preostale v tej niši, ne napreduje pri grajenju domiselnih riffov.

INFO:

Ime tovarne: Paroxsihzem

Poreklo: Canada

Leto nastanka: 2007

Zaposleni: Impugnor (kitara, bass), Krag (vokal), Orpheus (bass), The Desolate One (bobenj)

Izdelki: Aesthetic Torture (demo, 2009), Paroxshizem (demo, 2010), Paroxsihzem (album, 2012)

Prihajam do zaključka, da je Kanada dežela zelo dobrega death/black metala, bendov, kot so Adversarial, Antediluvian, Mitochandrion in Paroxshizem, kateri postajajo vsako leto vse boljši v svojem poklicu ustvarjanja brutalnega, kaotičnega in klaustrofobičnega old school death metala s kratko nitjo blacka, ki zvok in način igranja samo še popestri. Blastbeat, catchy riffi in zanimivi močni growl vokali. S kanadsko death/black metal sceno lahko zadnje čase človek samo še zaključi s poslušanjem drugega na določen čas. Čista osvežitev! Vsako leto, vsak mesec nekaj novega. Tako smo tudi dobili Paroxsihzem ploščo od istoimenske skupine, ki je pravzaprav remaster demota iz 2010.

Paroxsihzem demo 2010 sem slišala nekaj časa nazaj in me ni prepričal, medtem ko me je remaster prepričal takoj po drugem komadu Vanya265. Moj zaključek je ta, da Paroxsihzem dela na boljši produkciji in čistejšem zvoku, vsaj blastbeat pri komadu Nausea pride do pravega izraza, ko se pa to pri demotu ni ravno slišalo. Remaster je naredil pravo stvar, čeprav je kvaliteta lahko še boljša (tehnologija ... ni druge).

Riffi na vsej plošči so pa nekaj, kar mi je v uho, zraven blastbeatov, padlo s pošteno dozo svežine pri taki masivni in agresivni celoti. Melodija in harmonija, medtem ko bobni vse skupaj spremenijo v catchy kaos, ki ne gre poslušalcu zlahka iz glave. Komadi se stopnjujejo – od brutale do bolj melodičnih zvokov, pa spet nazaj do brutale komada Aokigarha, ki zaključi ploščo s fino „odjavno špico“.

Paroxsihzem igra na karto, na katero igra večina današnjih skupin v tej niši. Se pravi, da je fokus teh skupin usmerjen bolj v težo atmosfere, kot pa na samo kvaliteto posameznih sekvenc, medtem ko skupina Paroxihzem enako kot preostale v tej niši, ne napreduje pri grajenju domiselnih riffov. To je mogoče ena mojih kritik mešanice old school death/black metala. Več domišljije je dobrodošlo, ker pri mešanicah dveh žanrov metala se to zagotovo da zgraditi na še večji in domiselni nivo. Kaj se bo zgodilo v prihodnosti s skupino Paroxshizem, me zelo zanima, ker ima ta pravi potencial.

Paroxsihzem pravzaprav spominja na Deathwomb Catechesis, novo ploščo ruske skupine Pseudogod, čeprav na malo drugačen način. Nista identični, to nikakor, ampak imata skorajda enako dozo kaosa, intenzivnega renčanja in blazno število blastbeatov. Paroxshizem vleče rokav v death smer, medtem ko Deathwomb Catechesis to uravnovesi z black smerjo, zato bi lahko celo rekla, da Paroxshizem ni pravi primer death/black mešanice, je pa zagotovo pravi primer old school renčanja in grajenja težke, masivne in agresivne atmosfere. En velik bonus za to.

Ljubitelji agresivnega old school death/black metala bodo zagotovo zadovoljni s tem, kar slišijo, tako da ni druge kot poiskati plato Paroxsihzem istoimenske kanadske skupine.

Avtor:
twitter facebook