recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

recenzija

15. 7. 2012  Martyrdöd - Paranoia  (Southern Lord Records, 2012)
Paranoia nepomeni spremembe zvrsti oz.odkrivanje tople vode pri Paranoia albumu, vse je že slišano in so mnogi tudi že poizkusili, ampak le redkim je uspelo, in med njimi so definitivno Martyrdöd.

Martyrdöd je ime, ki bi moralo biti poznano večini, definitivno pa ne bi smeli biti tuji tistim, ki še vedno dihate crust in vse njegove podzvrsti ter tegobe. Prekleto napeta crust (z dodatki vsemogočnega black metala) obarvana zasedba vsega sovraštva, nam končno ponuja nov paranoičen izdelek, imenovan Paranoia.

Kar je večini tuje (govorim o nepoznavalcih), nam ni! Zavedamo se,da bodo Švedski fantje besedilno nadaljevali na principu, ki smo ga bili vajeni do sedaj (definitivno je primerljiv z albumom In Extremis iz 2009), bolj poglobljen spust v temo, jezo, obup in pa brezkompromisnega sovraštva do nečesa, kar ne obstaja (vsi vemo o čem je govor, kajne!?).

Kot prvo, pri velikem pričakovanju in skupini, ki osebno ne naredi slabega albuma ali pa izdelka nasploh, nas preseneti prva skladba Nog är Nog (kar po prevodu na Google prevajalniku pomeni Enough is Enough, in zdi se mi, da tukaj ne bo nobenega skeptičnega premišljevanja, ali je res to prevod ali ne) nas takoj spomni na predhodne izdelke. Mešanje melodij, solo kitarskih vložkov, black metal napadov na način skupin Marduk in pa klasičnih d-beat vložkov vseh švedskih d-beat/crust velikanov (Disfear, Skitsystem, …). To, kar nam je pri Wolfbrigade že na začetku albuma v trenutku zlezlo pod kožo, se pri Martyrdöd ponovi, ampak v krajšem in še hitrejšem času. Pri končanju prve takojšnje klasike sledi Överkom Er Rädsla (Overcome Your Fear, hvala Google prevajalnik) in recept se ponovi, razlika je le v tem, da npr. vključijo malo manj melodij in malo več black metal vložkov. Ker pri obeh skladbah dodajajo in zmanjšujejo solo kitarske vložke, melodije, … jih pri ostalih skladbah samo ponovijo. Tudi če je album od začetka do konca vrhunski, je nad vsemi definitivno skladba En Tragisk Zeitgeist (A Tragic Zeitgeist, ponovno hvala gospod Google), ne bi rad izgubljal besed, ker je potrebno omenjeno skladbo definitivno slišati na lastna ušesa in pri tem uživati.

Paranoia nepomeni spremembe zvrsti oz.odkrivanje tople vode pri Paranoia albumu, vse je že slišano in so mnogi tudi že poizkusili, ampak le redkim je uspelo, in med njimi so definitivno Martyrdöd. Vokalno ne bi izgubljal besed, pri uživanju v poslušanju albuma poslušalec sam zasliši bolečine iz grla in definitivno ne bi priporočal ponavljanja tega v sobi, ko ste sami doma.

In še opozorilo, ne verjemite kritikam na tujih straneh glede albuma, fantje se niso prav nič prodali - če so šli pod okrilje Southern Lord, še ne pomeni, da bo album slab, ali pa da so odšli v mainstream vode. Nikakor!! Če ste v preteklosti poslušali švedske crust klasike, naj vam tale ne uide, ne glede na to ali je računalniškim ''crusterjem'' všeč, ali ne.

twitter facebook