recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

recenzija

24. 8. 2014  Nux Vomica - Nux Vomica  (Relapse Records, 2014)
Istoimenski album Nux Vomica je dobrota in je priporočljiv vsakomur. Mogoče me le na trenutke malenkost, ampak res malenkost, malce preveč spomni na predhodne izdaje in kot sem že omenil na album Asleep In The Ashes (2009), kot tudi na EP Embrace The Cycles (2011), bi ga pa vseeno ocenil z 7/10.

Ne morem zanikati, da obožujem skupino, pri kateri pred poslušanjem vidim oznako za oboževalce skupin Neurosis, His Hero Is Gone, Catharsis, ….

Teoretično so oznake vedno strel v temo, ker v večini nikoli ne prejmemo ravno tisto, za kar bi oboževalci stali oz. poslušali.

Ampak pri Nux Vomica je vse to drugače, ker gre res za nekakšno močno podobnost z zgoraj navedenimi skupinami, še posebej Catharsis, kljub žanrskim opisom, ki segajo od black metala, doom in sludge metala, punka pa vse do drone eksperimentiranja. Od tega le redko kaj drži, kajti po poslušanju omenjenega istoimenskega albuma Nux Vomica je zadeva vse prej kot pa multižanrsko obarvano igranje, ki se izživlja nad mešano mladino.

Je seveda rahlega preskakovanja iz enega žanra na drugega, ampak to je v sklopu žanrov, ki so si med seboj precej podobni in so zadnja leta že vpeljani v sceno.

No, istoimenski Nux Vomica album nam od največjega vpliva, se pravi Catharsis, ponudi ''metalsko'' usmerjen političen HC/crust, ki tudi meji na neverovanje v religije.

Sanity Is For The Passive

Album nam ponudi 3 skladbe, katero odpre skladba Sanity Is For The Passive. V vseh 13 minutah se zadeva v 60% obrača na agresijo in ideološko preigravanje zgoraj navedenih Catharsis ter tudi na Tragedy.

Preostanek procentov oz.30% pripada čaščenju zasedbe Neurosis (album Through Silver In Blood) in pa 10% izredno zanimivemu melodičnemu death metalu, kova At The Gates.

Mogoče me na trenutke malce preveč spomni na njihovo skladbo Where Minds Can't Grow iz albuma Asleep In The Ashes iz leta 2009, kar lahko malce zanese na neinovativnost, ampak to je le trenutek, pri katerem se ustaviš med poslušanjem.

Reeling

Kar mi je pri Nux Vomica všečm je tista zanimivost, ko ne veš kaj pričakovati pri naslednji skladbi, in ravno to se zgodi pri drugem 12-minutnem epskem potovanju imenovanem Reeling.

Sicer še vedno temelji na Catharsis/His Hero Is Gone/Tragedy igranju, ampak se od post metala malenkost obrne na sedaj že razpadlo Buried Inside, ki se proti sredini ponovno obrne na melodičen death metal oz. metalcore iz poznih 90-ih. Prva asociacija me spomni na Darkest Hour The True Mark Of The Judas, kjer ji je Reeling pri določenih delih povsem lična.

Je pozitivno presenečenje, ker kaj podobnega na princip Darkest Hour prve dobe že dolgo nisem nič slišal.

Choked At The Roots

Za uspešen zaključek albuma pa nam Nux Vomica postrežejo še 20-minutno epsko klanje, kjer pa prvič preidemo na malce večji delež mešanja žanrov. Od zgoraj navedenegea žanrskega igranja se pri Choked At The Roots pridruži še nekakšen poganski black metal vložek, ki pa na trenutke spomni na Windir, a tudi na Panopticon.

Na kratko lahko rečem, da skladbo časovno podaljšajo in ji s tem dodajo še malce bolj osredotočeno black metal igranje in zadeva je jasna.

Istoimenski album Nux Vomica je dobrota in je priporočljiv vsakomur. Mogoče me le na trenutke malenkost, ampak res malenkost, malce preveč spomni na predhodne izdaje in kot sem že omenil na album Asleep In The Ashes (2009), kot tudi na EP Embrace The Cycles (2011), bi ga pa vseeno ocenil z 7/10.

twitter facebook