recenzije

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

warkings

Reborn

gaerea

Unsettling Whispers

Challenger

Turned to Dust

Voidsphere

To Call / To Speak

Rammstein

Untitled

Fvneral Fvkk

Carnal Confessions

Korn

Nothing

banner
banner

recenzija

27. 10. 2013  Kuga - Nalezljivo  (Založba Radio Študent, 2013)
Album je v celoti čisti spomin na tiste čase, kjer je bila glasba upor in je ''soundtrack'' za celotno družino, saj ga bo tudi mlajša publika lahko poslušala s starši, ki vam bodo razlagali, kaj se je dogajalo pred vašim rojstvom.

Verjetno bo večina od vas pomislila, da gre tukaj za nekakšno lokalno pank skupino, ki udriha po celotnem sistemu, politiku in pa državi nasploh. Upravičeno, saj osebno tudi sama nisem bila do potankosti seznanjena s skupino, ampak so mi bile v pomoč informacije iz založbe radia Študent.

Kuga bodo bolje poznali naši starejši bralci oz. očetje mlajše generacije (moj očka naprimer), ker gre za skupino, katera je bila ustanovljena leta 1981, in so se bolj ali manj se vrteli v krogu podzemlja takratne scene.

Ponovno zbrana druščina pa se je za ''reunion'' odločila ob 60-letnici Igorja Vidmarja, ki je potekala v Kino Šiški, in volja do igranja in ustvarjanja je bila ponovno takšna, kot daljnega leta 1981.

Stil igranja pa je presenetljiv, ker od zgoraj navedenega panka, je prisoten le odnos in malenkostno določeni deli, saj gre glasbeno za skupino, ki preigrava rock novega vala, ki je največje uspehe požel ravno v osemdesetih.

Album Nalezljivo se deli na dva dela, in sicer gre pri prvem za socialistični del, pri katerem prejmemo skladbe Proletdiktator, Generali, S Sekiro Me Po Glavi Useki, Kralj Živali, Bogovi ter Sivi časi. Pri drugem delu albuma oz. kapitalističnem, pa mu pripadajo skladbe Katastrofa Slastna Oblast, Še En Dan, Teflonski Človek, Dvajset Dni Na Teden ter Osemdeseta).

Socialistični del oz. uvodna skladba na albumu S Sekiro Me Po Glavi Useki nam prinese pravi pravcati udar iz preteklosti, kjer nas vse skupaj ponese nazaj v osemdeseta. Političen odnos besedil in pa rock/new wave instrumentalni segmenti, ki vsebujejo tudi ska segmente. Je vrnitev nazaj v tiste čase, v katerih je cvetel pank in rock.

Za dobro nadaljevanje pa poskrbi skladba Še En Dan. Kot prvo me zadane asociacija na skupino The Damned in pridih takrat aktualnih angleških skupin. Poleg kvalitetnega igranja pa dobro pridejo do izraza še slovenska besedila in zadeva je jasno več kot solidna.

Izmed boljših skladb v prvem delu pa so definitivno Sivi Časi. Ponovna asociacija na skupine iz osemdesetih in pa domačih pank skupin. Kot bi si instrumentalno vrteli Joy Division, vokalno pa bi nam postregli Niet v obdobju po Primožu Habiču (recimo malce bolj robustno prepevanje skladbe Bil Je Maj).

Skladbe pri drugem delu pa so narejene na podoben način, a so še vedno drugačne.

Recimo pri skladbi Slastna Oblast, nam prinese precej enostavno in rock obarvano igranje inštrumentov in pa politična besedila, kjer vokalist Bojan Podgoršek poje Oblast je moja slast…

Recept za trenutno stanje v državi? Boste presodili sami...

Album je v celoti čisti spomin na tiste čase, kjer je bila glasba upor in je ''soundtrack'' za celotno družino, saj ga bo tudi mlajša publika lahko poslušala s starši, ki vam bodo razlagali, kaj se je dogajalo pred vašim rojstvom.

Avtor:
twitter facebook