recenzije

Panic Overdose

Death To Capitalism

Voices

From the Human Forest Create a Fufuge of Imaginary Rain

Terror

Live By The Code

King Dude

Holy Trinity

In The Crossfire

Turn This World Upside Down

Depeche Mode

Delta Machine

Hatebreed

The Divinity of Purpose

Year Of No Light

Vampyr

This Routine Is Hell

Howl

Hierophant

Great Mother: Holy Monster

Rotting Out

The Wrong Way

Within Destruction

From The Depths

End Reign

Suicide Collection

Old Wounds

From Where We Came Is Where We’ll Rest

Iron Reagan

Worse Than Dead

Grot

I Have No Mouth And I Must Scream

Neaera

Ours Is The Storm

Euphoric Defilement

Ascending To The Worms

banner
banner

recenzija

5. 8. 2012  NOFX - My Stepdad's a Cop, My Stepmom's a Domme (EP)  (Fat Wreck Chords, 2012)
Na njem je še vedno tisti NoFX naboj, ampak se nekako (še posebej pri prvi skladbi) nagiba k novejšim kreacijam in kaj kmalu postane rahlo dolgočasen, je stvar okusa, privrženosti in pa občutja.

NoFX nam ne dajo miru in nam ponovno sporočajo, da se jih bomo zelo težko znebili ali pa pozabili na njih, kajti komedijanti v svetu punk rocka so vrnili udarec z novo malo izdajo (EP), imenovano My Stepdad's a Cop, My Stepmom's a Domme.

Domnevam, da nobenemu od vas skupine ni potrebno predstavljati, in večini so verjetno vsi njihovi hiti in albumi že znani, saj so po več kot 20 letih dobesedno ikone vsega, kar se tiče punka, komedije, skate kulture in anti-političnih besedil ter tako imenovanega sovraštva do bivšega predsednika Amerike G. W. Busha. Po nanizanih množičnih albumih pa nas sedaj, z že prej omenjeno novo izdajo My Stepdad's a Cop, My Stepmom's a Domme opominjajo, da bodo v bližnji prihodnosti izdali nov album, ampak preden bo album uvidel luč izdaje, pa se bomo do takrat morali zadovoljiti z 2 skladbama iz trenutnega EP-ja.

Za začetek nam NoFX ponudijo skladbo My Stepdad's a Cop, My Stepmom's a Domme, kjer takoj dobimo nekakšen priokus albuma Punk In Drublic, ampak nas po dobrih 10 sekundah ta priokus vrže v kasnejše obdobje skupine in tisto bolj mehko ter melodično mešanje televizijskega punk rocka in norčevanja iz vsega (nekako najbolj približano albumu War on Errorism). Kar pa privede do deljenja starih albumov in novih, kajti gledano v celoti, bo bolj pritegnil mlajše poslušalce, kot pa tiste iz prvega obdobja skupine. Pri besedilih pa besed ne bi niti izgubljala, saj govori predvsem o tem, kar pove že sam naslov skladbe.

Pri drugi polovici in pa tudi koncu pa nas pričakuje skladba She Didn't Lose Her Baby, ki pa je nedvoumno presenečenje. Če smo že prej omenjali album Punk In Drublic, je sledeča skladba kot nekakšen spomin na zlate čase NoFX -melodična, hitra in pa predvsem nostalgična.

Mini album bi lahko komentirala, kot ja in ne. Na njem je še vedno tisti NoFX naboj, ampak se nekako (še posebej pri prvi skladbi) nagiba k novejšim kreacijam in kaj kmalu postane rahlo dolgočasen, je stvar okusa, privrženosti in pa občutja.

twitter facebook