recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

recenzija

22. 7. 2014  Gravecrusher - Morbid Black Oath  (Xtreem Music, 2014)
Gravecrusher ohranijo barbarski duh death metal glasbe zgodnjih devetdesetih.

Gravecrusher igrajo death metal. In so z Madžarske. Recenzija bi se lahko končala v enem stavku, pa vendar je do tega benda odtenek več kot le to. Pri njihovem zabavno poimenovanem EPju Morbid Black Oath ne gre toliko za izvor benda, pač pa slog, ki so ga izbrali...

Igrajo namreč starošolski death metal. Ko rečem starošolski death metal ne mislim na kloniranje švedskega zvoka kitare, kaj šele na na kak kletni retro-deathrash. Gravecrusher ohranijo barbarski duh death metal glasbe zgodnjih devetdesetih brez kopiranja površinskih značilnosti in kapric posameznih bendov, kot so Entombed ali Possessed, pač pa svojo enostavno glasbo predstavijo tako, kot je.

S tem hočem reči, da produkcija ne skriva prav ničesar, saj je jasna, udrihajoča in... precej dobra, čisto na kratko. Obenem pa je to tako plus kot tudi minus. S tem, da je vsa pozornost na skladanju skupine, se hitro opazi, da skladbe pravzaprav niso nič posebnega. Seveda tu ne iščem unikatnosti, stvar pa je v tem, da je rifaža zgrajena na tako osnovni bazi, da le stežka ostane v spominu, ko je skladbe konec. Občasno se pojavi kak resnično groovy in masten moment, ko je moč pozabiti na legokockanje prečk eno za drugo v osnovne melodične vzorce - takrat Gravecrusher zagrabijo za vrat, a vseeno precej hitro spustijo.

Niti ni stvar v tem, da bi šlo za reciklažo rifovskih zamisli od Autopsy ali kaj podobnega (čeprav so Reifert in co. očitno vpliv do neke mere). Bend nima niti izposojene skladataljske osebnosti; pri Gravecrusher resnično gre za uvodno uro v leksikon starošolskega death metala in komaj kaj več od tega. Fanom take glasbe to lahko predstavlja zgolj glasbo za v avto ali kako drugače za v ozadje, saj verjamem, da nisem edini, ki v Gravecrusher ne vidi nič kaj pretresljivega. Skratka, EP dobro grmi, a nikakor ne ostane s poslušalcem.

Ne izključujem, da bend utegne razviti svoje skladateljske sposobnosti, a so recenzije vendarle stvar sedanjosti, ne pa prihodnjosti. In Morbid Black Oath je v sedanjosti pač dolgčas.

twitter facebook