recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

recenzija

17. 11. 2013  Vukari - Matriarch  (samozaložba, 2013)
Matriarch je več kot samo glasba, je recimo dogajanje in podoživljanje muk dekline, ki je ujeta in je vedno obkrožena s sovražniki. Je dopolnitev manjkajočih izdaj post black metal skupin, ki s tem naredijo omenjeni podžanr samo še bolj zaželjiv.

Dvomim, da kdorkoli, ki ima odprta vrata za vse žanre, lahko zanika oz. zanemarja black metal in njegove podžanre. Pa naj si bo to glasba, naslovnice ali pa samo promocijske slike iz gozda, kjer so člani skupin v izredno smešnem položaju in držijo neznane ter nevidne stvari v roki (npr. recimo položaj rok, imenovan ''the claw'', kjer člani skupin držijo nevidna jabolka).

V vsej temačni nesnagi pa ima black metal v svojih vrstah tudi post black metal skupine, katere smo omenjali že večkrat in vsi vemo, kaj od njih praktično tudi pričakujemo.

Sedaj verjetno že sklepate, da bo to ponovno ena izmed post black metal izdaj, kar imate tudi prav, ampak je tukaj pomembno dejstvo, da se recimo album Matriarch kar razlikuje od ostalih izdaj, in ravno to je tudi razlog, zakaj trenutno berete tole recenzijo.

Skupino Vukari in njeno zgodovino bomo izpustili, ker gre le za novo skupino, ki do sedaj še ni izdala nič in je Matriarch njihov prvenec.

Kar me je povleklo v poslušanje albuma Matriarch, je koncept albuma, kateri se vrti okoli slovanske dekline, ki je bila privedena k germanskemu kralju, kateri ji obljublja svobodo in blaginjo. V celoti pa se skozi album zgodba tudi zaplete, ko je njena obljuba prelomljena in tako ostane obupana, zavedena in izkoriščena. Ampak, ker upanje umre zadnje, se tudi sama pri sebi zamisli in si poda nov cilj, in sicer, da bo lahko zaživela le ob smrti njenega tirana oz. zatiralca.

Uvodna skladba Her Bones Rattle In The Wind nam najprej postreže z nežnimi melodijami, ki niti ne pridejo najbolj do izraza oz. so ene izmed tistih, pri katerih se niti ne moreš odločiti, ali je vse skupaj v redu ali ne, skratka malce skeptično oz. tipično post rock preigravanje, ki se počasi preliva v black metal.

Mejo kvalitete skladbe postavi šele vokalni napad, ko te kričeč vokal popelje v svet slovanske dekline, kjer je na nekakšen način predstavljeno vse, za kar je ona tudi živela.

Podobno, kot pri uvodu oz. skladbi Her Bones Rattle In The Wind, pa se začne tudi A Hollow Promise, kjer prejmemo tipičen post black metal instrumentalni segment, ki spominja na bolj nežno preigravanje Deafheaven. Skratka instrumentalno prav nič presenetljivega oz. prav nič takega, da bi klonil pred zvočniki.

Kar je pohvale vredno, pa so ponovno besedila in vokal. Sedaj se je zgodba malce bolj razvlekla in smo pri delu, kjer je deklina pred kraljem, ampak te njena emocija skozi vokal čisto prevzame. Preklestvo v krikih!!

Če pred tem instrumentalno ni bila zadeva korak naprej, pa preseneti skladba Midwife Crisis, kjer se začne vse skupaj z ambientalnimi klaviaturami kova post punk skupin in se potem tudi priključi še post rock preigravanje, ampak tokrat bolj nalezljivo.

Zgodba se je sedaj že zapletla in razpletla, ker se dekle zaveda, da ona ni edina in da ne bo konca dokler ne umre kralj. Kar se tudi posledično do konca albuma tudi zgodi, ampak ne v celoti, kjer pred njo preži še ena nevarnost, katera pa ostaja še neznanka.

Namen zgodbe je ena enostavna resnica, in sicer dokler smo svobodni lahko živimo in s tem se strinjamo vsi.

Album Matriarch vsebuje en sam minus, in sicer se zaključi na princip Gospodarja Prstanov, kjer veš, da se bo vse skupaj nadaljevalo, in to je kot v filmih, ki se nadaljujejo moteče, ker potem samo čakaš na nadaljevanje.

Matriarch je več kot samo glasba, je recimo dogajanje in podoživljanje muk dekline, ki je ujeta in je vedno obkrožena s sovražniki. Je dopolnitev manjkajočih izdaj post black metal skupin, ki s tem naredijo omenjeni podžanr samo še bolj zaželjiv.

twitter facebook