recenzije

Church Of Misery

And Then There Were None

Sumac

What One Becomes

Gorguts

Pleiades' Dust

Inquisition

Bloodshed Across The Empyrean Altar Beyond The Celestial Zenith

VADER

Iron Times

The 69 Eyes

Universal Monsters

Denner/Shermann

Masters of Evil

Tombs

All Empires Fall

Atrament

Eternal Downfall

Beseech

My Darkness, Darkness

Ensiferum

Two Decades of Greatest Sword Hits

Misfits

Friday the 13th (EP)

Brainstorm

Scary Creatures

Auðn

Auðn

Cvinger

Embodied In Incense

Sunnata

Zorya

The Wolves Of Avalon

Across Corpses Grey

Magrudergrind

II

banner
banner

recenzija

16. 4. 2012  Lay Down Rotten - Mask Of Malice  (Metal Blade, 2012)
Lay Down Rotten ob vsem modernem pompu poslušalca opominjajo, da se ne sme pozabiti na tradicijo.

Nemški death metal napram nemškemu thrash in power metalu ni nikoli posebej izstopal. Zadnje čase je sicer zavil bolj na tehnična pota, vendar tistih klasičnih death metal zasedb pa ni prav veliko. Starejši poslušalci bi verjetno tu podali Fleshcrawl in Morgoth kot pomembna predstavnika. Jaz bi dodal še Disbelief, ker imam rad zamorjeno in počasno glasbo. Lay Down Rotten že skoraj deset let stojijo malce v ozadju, vendar to ne potrjuje, da niso kvalitetni.

LDR napadajo že v šesto s klasičnimi death metal prijemi s smislom za groove. Oboževalci bolj modernih stvaritev znate biti nad samimi Lay Down Rotten razočarani, saj skupina ne pretirava s tehniko, breakdowni in tremi različnimi vokali. Recept je preprost: krulež, hitri tempo, blasti ter hitro trzanje oz. tremolo picking. Precej neklasično delujejo solaže, ki so preveč melodične, a solaže tipa Morbid Angel so vse prej kot pa poslušljive. LDR s skladbami v srednjem tempu razbijajo potencialno monotonost, ki se pri klasičnem death metalu hitro pojavi, če bend ne eksperimentira in niza albume z desetimi podobnimi skladbami. Edini težavo na albumu povzročajo občasno razvlečeni aranžmaji, kar rezultira v izgubi dinamičnosti same glasbe.

Mask of Malice ni presežek, ni nek poseben napredek, temveč predstavlja le ohranitev pristnosti, ki  danes manjka v death metalu. LDR ob vsem modernem pompu poslušalca opominjajo, da se ne sme pozabiti na tradicijo. Kljub temu da je skupina precej neopazna (sami so krivi, ker ne hodijo na turneje, hehe), si Lay Down Rotten le preverite, če imate radi death metal, ne glede na obsežnost tega žanra.

twitter facebook