recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

recenzija

26. 8. 2012  Like Rats - Like Rats  (A389 Recordings, 2012)
In v tem primeru naj vas naslovnica ne zmede in naj vas potolažim, da gre tukaj za skupino katero sestavljajo člani Weekend Nachos in vsi vemo, kaj pričakovati pri albumu, katerega ustvarijo ''Načosi''.

Ime je prekleto všečno, kar se pa naslovnice tiče, pa je na prvi pogled malce zmede. Kaj naj bi predstavljala? Družinsko sliko dveh otrok na pikniku? Slučajno ujeti neprijetni momenti dveh otrok, ki se igrata zdravnika? Ali pa samo močno spominja na indie/post rock/rock, … skupine, katere imajo v večini nekakšne nerazložljive naslovnice. In v tem primeru naj vas naslovnica ne zmede, saj vas lahko potolažim, da gre tukaj za skupino, ki jo sestavljajo člani Weekend Nachos in vsi vemo, kaj lahko pričakujemo pri albumu, ki ga ustvarijo ''Načosi''.

Ampak tudi če ste sedaj prepričani o tem, kaj lahko pričakujete od skupine (vsaj glede na člane), vam lahko povem, da zadeva ni čisto identična, kajti na albumu Like Rats, je največji vpliv HC iz 90-ih ali po domače rečeno - dobri stari ''metalični'' HC.

In če je zvrst prekleto dobrodošla, se album prav tako tudi začne, prekleto dobrodošlo. Uvod imenovan Red Dawn je že po prvem prijemu kitar jasen, da bodo fantje stresali jezno na težji način, kakor doslej. Red Dawn je močen, počasen in vokalno izven zemeljske oble, saj kar se sliši od vokalov, je neverjetno - lajež ki konkurira marsikomu. In mogoče si že pri prvi skladi poslušalec lahko ustvari mnenje o tem, katere skupine so imele največji vpliv med ustvarjanjem albuma.

Vokal je najbolj podoben, kaj podoben, identičen Miku Apocalypsu iz skupine Gehenna, tisti kričeči lajež, ki smo ga že v preteklosti primerjali z black metal vokalisti (prvi val in drugi val). In takoj, ko dobimo asociacijo na Gehenna, natančneje na album The War of the Sons of Light and the Suns of Darkness, nam pri vsem tem norenju skupina postreže še z vložki skupine Godflesh. Kar preseneča, je tisto zaključno igranje pri skladbi Russian Midnight. Počasno in pa predvsem nepričakovano. Čeprav ni samo pri omenjeni skladbi čutiti pridih Godflesh, recimo pri Dark Masks imamo precej podobnega igranja, kot pri Godflesh albumu Songs of Love and Hate.

Težak HC je kopija ogromno zvrsti in skupin in če se je v času grunga večina skupin obračala na thrash metal in kopiranje Kerrya Kinga ter na njegove kitarske mojstrovine, se Like Rats bolj obrača na Entombed in njihovo izdajo Wolverine Blues. Po tistem Gehenna pristopu je bobnanje na princip Entombed izredno dobrodošel, za piko na i pa poskrbijo še instrumentalni vmeski Godflesh. Kaj hočeš boljšega, kot mešanico kultnih skupin in izvirnost nove skupine (v trenutnem primeru Like Rats) na enem albumu.

Če ste v preteklosti oboževali vse (ali pa večino) izdaj založbe A389 Recs., potem naj vam ta ne uide iz rok, ker meni osebno spada med boljše izdaje v zgodovini založbe.

twitter facebook