recenzije

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

warkings

Reborn

gaerea

Unsettling Whispers

Challenger

Turned to Dust

Voidsphere

To Call / To Speak

Rammstein

Untitled

Fvneral Fvkk

Carnal Confessions

Korn

Nothing

banner
banner

recenzija

30. 3. 2014  Gatos Del Mundo - Invictus/Solarna jedra  (Geenger Records, 2014)
Umetniško obarvani pankerji nam v dobrih 9 minutah ponudijo precej izzivalno mešanico dobre glasbe, pri kateri pa bodo na svoj račun prišli vsi oboževalci alternativne smeri.

Večkrat se zgodi, da nas opisi skupin oz. žanrov, v katerih se vrtijo skupine, usmerijo v povsem drugo stran in smo po poslušanju povsem razočarani, saj prejmemo nekaj povsem drugega, kot pa tisto, kar nam v prvi fazi ponuja sam naslov.

Opis je vsekakor pomemben za poslušalca in pa tudi za skupino, saj se na podlagi njenega opisa le–ta lahko opredeli na ostale skupine ''enakega'' žanra, za poslušalca pa je pomembno, da se v prvi fazi odloči, ali se jo bo sploh spravil poslušati - malce bi bilo komično, da bi za black metal bend pisalo za oboževalce indie žanra, kar bi na obeh straneh veljalo za en velik minus…

Kakorkoli že, pri založbi Geenger nam tokrat ponujajo Zadarski trio Gatos Del Mundo, pri čemer pa nam opis ponudi art punk/rock žanr.

Omenjena zasedba nam ponudi mini album imenovan Invictus/Solarna jedra, pri čemer prejmemo dve skladbi – prvo Invictus in drugo Solarna Jedra.

Skladbi sta si med seboj podobni, tako da jih bom opisala skupaj.

Skladbi Invictus/Solarna Jedra žanrsko vsebujeta ogromno zanimivosti - prejmemo ogromno žanrske estetike skozi moderne zvoke garažnega indie rocka, surovosti panka, ''psihadeličnih'' kitarskih vložkov in pa naelektrene ''synth'' zvoke.

Kombiniranje v pisani besedi ne zveni ravno zanimivo - ali pač, odvisno za koga - in se bo mogoče marsikdo vprašal, kako to zveni. Če sem vam v pomoč, lahko primerjamo zgoraj navedeni skladbi po enostavnem načelu, in sicer je zadeva instrumentalno najbolj podobna skupini Radiohead, ki vsebuje malce večji poudarek na panku in se na trenutke spogleduje z zvoki skupine The Blood Brothers.

Umetniško obarvani pankerji nam v dobrih 9 minutah ponudijo precej izzivalno mešanico dobre glasbe, pri kateri pa bodo na svoj račun prišli vsi oboževalci alternativne smeri.

Avtor:
twitter facebook