Kanada leto 2009, skupina Get The Shot izda EP prvenec In Fear We Stand. Rezultat: ''Meh!''. Klasičen copy/paste HC album. Kanada, piše se leto 2012, Get The Shot izda prvi ''celovečerec'' imenovan Perdition. Rezultat: hmmmm…. še vedno ''Meh!''. Kanada, letnik 2014, zgoraj navedena skupina izda drugi album No Peace In Hell. Rezultat: Kar v redu, samo po 5 skladbah je zadeva enolična – lahko bi bil EP in bi vse skupaj izpadlo precej bolje.

Kanada, trenutni čas, Get The Shot predstavijo album št. 3 Infinite Punishment. Rezultat: ….Bomba!

Torej kanadska zasedba Get The Shot v svojih 8 letih obstoja (osebno mnenje) končno ponuja album, ki sem ga praktično želel slišati, brez vprašanja samemu sebi, katera skladba se trenutno vrti.

12 skladb ''večne kazni'' ponuja mešanico ''zmetaliziranega'' HCja, crossoverja ter staro-šolskega thrash metala. Že sam uvod Purgation ponudi pankrta skupin Slayer in All Out War (ok, v določenemu momentu sem imel v glavi tudi Celtic Frost). Že pri samem začetku se občuti spremembo, tisti riff in solo povesta, da tukaj ne bomo priča še enemo No Peace In Hell oz. Perdition.

Iz Perdition pa se zadeva samo še stopnjuje in nadgrajuje, kar npr. dokaže že sledeče Faith Reaper.

Masivni udarci bobnov, kitarske ''solaže'' lične Metallici (tudi vokalno pri določenih momentih) ter ''chugy'' jeza slišana pri Terror.

Vrhunec albuma (osebno mnenje) definitivno prinese Waging Death, kjer Get The Shot premešajo solo vložke identične skupini Suicidal Tendencies, HC momenti pa so recimo podobni Give Up The Ghost.

Je v celoti sicer brezkompromisen napad, a ga nadgradi recimo dvojni vokal (scream/growl), ki ga obdajajo še gang vokali (seveda prisotni pri vsaki skladbi).

Album nori iz skladbe v skladbo, a se pri zaključni Den Of Torments zadeva vokalno prelevi v čiste vokale, kar sicer ni slabo (mislim, osebno ni presežek) a pomislim na dejstvo, kaj pa če bo naslednik albuma Infinite Punishment vseboval samo čiste vokale?! (glede na to, da se je to zgodilo pri več skupinah in je vse skupaj bilo porazno). Ampak konec koncev je to le pomislek… upam.

Za bottom line lahko rečem samo, da je Infinite Punishement je definitivno ''a must'' za vse thrash/crossover/HC oboževalce.

01. Purgation

02. Faith Reaper

03. Waging Death

04. Blackened Sun

05. Hellbringer

06. Absolute Sacrifice

07. Demon Stomp

08. Evil Rites

09. Eternal Decay

10. Profaner

11. Slayed Kings

12. Den Of Torments