recenzije

Paradise Lost

Obsidian

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

banner
banner

recenzija

19. 4. 2020  Warp Chamber - Implements Of Excruciation  (Profound Lore, 2020)
Warp Chamber zvenijo vzdušno, a obenem ne zdržim, brez da bi se vsaj malo premikal ob njihovih spevnih in ritmičnih kitarah, ki so vselej v ospredju in ne želijo zveneti kot Incantation v rudniku. Kul.

Warp Chamber igrajo death metal. Ne mislim nekega živčnega, klikastega sedemstrunskega natepavanja, ki prevladuje na festivalih in turnejah zadnjih x let, pač pa glasbo, ki si zasluži tako naziva »death« kot »metal«.

Prvenec Implements of Excruciation stavi veliko na udrihanje in mastne rife, natančne in tehnične bobne in poigravanje s temno atmosferiko, brez da bi Warp Chamber pri tem žrtvovali thrashevsko ritem kitaro, ki je za moje pojme osnova dobrega death metala. Ravno zato sem se odločil recenzirati ploščo Implements, saj ne gre za najbolj žleht, obskuren, odmevajoč, atmosferičen death metal, pač pa za album, ki je dejansko poslušljiv. Ne da se mi poslušati skozlano nizkih vokalov, motnih riffov ter bobnov, ki odmevajo, kot bi jih nekdo posnel v kopalnici; občutek imam, da so te lastnosti pri številnih novih skupinah zgolj reakcija proti zgoraj omenjenemu sodobnemu death metalu in izgovor za lenobo pri delanju komadov. Warp Chamber sicer zvenijo vzdušno, a obenem ne zdržim, brez da bi se vsaj malo premikal ob njihovih spevnih in ritmičnih kitarah, ki so vselej v ospredju in ne želijo zveneti kot Incantation v rudniku. Kul.

Na tej točki moram omeniti vokal. Nekako slutim, da se je večino spletnih kritik dotaknilo te teme, čeprav jih nisem bral; ob prvem poslušanju mi je šlo na smeh in priznam, da me način kruljenja vsekakor še vedno zabava. Vokal je popolnoma neartikulirana serija različnih varijant zloga »bleh« in nizkega kruljenja. Tisti nizki deli zvenijo še kar standardno za death metal, ampak ko zaide v teritorij »bleh« vokal deluje res unikatno. Meni se zdi, da res brezhibno paše na inštrumentalno podlago in je eden redkih death metal vokalov, ki jih dejansko dokaj pozorno poslušam – priznam, pri takšni glasbi mi ponavadi gre bolj za ostala glasbila, ampak tole je tako pretirano in zmešano, da ne morem odvrniti pozornosti.

In vse ostalo deluje, kot sem zgoraj omenil, nadvse kompetentno. Bobni so tehnični, medtem ko so riffi včasih enostavno dušenje strun in jamsko nabijanje, drugič spet tehnično ovinkarjenje. Slednji pristop najbolj zasije pri pesmi Harvesting the Life Force of a Crumbling Orb. Čista produkcija s spretnimi prijemi, kot je premikanje vokala med levim in desnim zvočnikom, tu res pride do izraza. Najbolj od vsega me navduši zvok kitar, ki je vedno v ospredju in je obenem umazan, a definiran, temen, a z dovolj podrobnosti v visokih frekvencah, da nima tistega zvoka »dek'ce čez kasetar«.

Komu je namenjen album Implements of Excruciation? V bistvu vsem fanom death metala, saj album ni zavit v neprebojni jopič gnile produkcije in odmeva ter se v vsakem primeru uspešno ogne kapricam in cenenim trikom, ki jih ima starošolski death metal zadnje čase preveč. Pričakujem, da se bo marsikomu zaletelo pri vokalu, kar povsem razumem, a vseeno mirne volje priporočam album v posluh. Časa ne bo vzelo preveč, saj je dolg le pol ure, kar je ravno pravšnja dolžina in vsekakor v skladu z mojim vtisom, da Warp Chamber igrajo glasbo po svojih merilih ter ignorirajo pretencioznost številnih soborcev v svetu death metala, saj rajši delujejo kratko, jedrnato, udarno in definirano.

twitter facebook