recenzije

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

warkings

Reborn

gaerea

Unsettling Whispers

Challenger

Turned to Dust

Voidsphere

To Call / To Speak

Rammstein

Untitled

Fvneral Fvkk

Carnal Confessions

Korn

Nothing

banner
banner

recenzija

16. 1. 2014  Karmakoma - Imagination & Mechanical Metamorphoses  (Založba Radia Študent, 2014)
Album Imagination & Mechanical Metamorphoses v celoti združuje dva svetova. Prvi se, kot rečeno, nahaja 30 let nazaj, pri čemur občutimo synthpop, new wave ter post punk, drugi pa se nahaja v sedanjosti, ko prejmemo ogromno elektronike ter mirne dub dodatke.

In smo pri prvi slovenski izdaji v letu 2014 in to čast je prejel trio Karmakomaiz Krškega. Priznam, da so mi Karmakoma čista novost, ker do tega trenutka za omenjeno skupino nisem niti slišal – žal. Kar pa po drugi strani pomeni, da sem se njihov album spravil poslušati kot običajen smrtnik oz. novinec v sklopu spoznavanja zasedbe Karmakoma.

V predstavitveni prilogi Radia Študent kot prvo opazim opis, da gre pri Karmakoma za združevanje surovega rocka ter (ne)plesne elektronike. Težko razložljivo, ker osebno niti ne vem, kaj naj bi pomenil pojem (ne)plesna elektronika. Je preveč umirjena? Prepočasna za ples? Mogoče prehitra in preveč udarna? Ali pa gre samo za ''laid back'' zvrst, pri kateri lahko samo mirno uživaš?

Skratka, gre za, kot rečeno, težko razložljiv pojem, katerega pa se hitro razčleni pri uvodni skladbi albuma Imagination & Mechanical Metamorphoses, Common Sense.

Že v samem začetku je zadeva precej podobna albumu No Time ljubljanske zasedbe Ewok, potem pa hitro pride do tistega razsvetljenja, kaj pravzaprav pomeni (ne)plesna elektronika. Pri vsem skupaj gre praktično za moderno dub uživanje, pri katerem vse skupaj nadgrajujejo nalezljiva besedila (No Common Sense, No Tense, Yes Dear, No Fear).

Skladba št. 2, Ctrl Alt Delete, pa zapiha malce v drugo smer oz. gre za povsem nepričakovano zadevščino. Prvih 10 sekund je praktično ključnih, ker te v omenjenem času zadeva popelje 30 let nazaj, in sicer v obdobje new wave skupin, kot je recimo Depeche Mode.

Gre za mešanje med synthpop/new wave ter modernejšo in udarnejšo smer alternative, ki vse skupaj popestri.

Med vrhunce albuma pa definitivno sodi Sorgenbrecher (skladba št. 3). Dodaš new wave oz. tisti Depeche Mode pridih, katerega dobro začiniš z elektroniko prve skladbe Common Sense in dobiš Sorgenbrecher. Je na trenutke povsem zasanjana in ti ponudi moderne elemente aktualne elektronike, po drugi strani pa ti ponudi tisto prekleto dobro in kot rečeno nostalgično zanimivost new wave in post punk žanra.

Seveda pa poleg vsega prejmemo še tista zanimiva besedila, katera pa te še bolj približajo skupinam izpred 30 let nazaj (Breathing Fast, Last Chance To FInd An Interest, Behind The Gates Awaits Us Suprise Thrown Into The Night,…)

Album Imagination & Mechanical Metamorphoses v celoti združuje dva svetova. Prvi se, kot rečeno, nahaja 30 let nazaj, pri čemur občutimo synthpop, new wave ter post punk, drugi pa se nahaja v sedanjosti, ko prejmemo ogromno elektronike ter mirne dub dodatke.

Karmakoma lahko na lastni koži občutite danes, 16. 1. 2014 v Channel Zero, kjer bodo predstavili celoten plošček Imagination & Mechanical Metamorphoses.

twitter facebook