recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

recenzija

26. 5. 2013  Sofy Major - Idolize  (Solar Flare Records, 2013)
Vsaka izdaja je drugačna in vsaka je boljša, kar pa pomeni, da je Idolize tisto, kar so recimo od svojih idolov pobrali, vse skupaj ''zmešali'' v en album in naredili vrhunec svoje kariere.

Za začetek povzemimo besedo idol. Vsak od nas je imel ali pa še vedno ima idola oz. vzornika, ki je v mlajših letih hotel postati kot on.

In če se z besedo idol malce poigramo in jo izpeljemo na podaljšan in poglobljen način, prejmemo besedo malikovanje. Čeprav malikovanje največkrat najdemo v krščanstvu, kjer božji sužnji poveličujejo neobstoječo silo, imenovano bog. Malikovanje pa je tudi vidno pri ostalih religijah pa naj si bo ob čaščenju Bude, ali temnih sil rogatega boga, skratka vsi imajo nekakšno poveličevanje višje sile.

Če nekateri poveličujejo nekaj, kar ne obstaja, ostali poveličujemo nekaj, kar obstaja, in to so skupine, ki nam strežejo dobro glasbo, v kateri se večkrat izgubimo. In tako pridemo do albuma Idolize, francoskih predstavnikov vsega glasnega, Sofy Major.

Sofy Major je ime, katero v Francoskem podzemlju pozna že ogromno ljudi in oboževalcev. Ampak ne samo v Franciji, tudi drugod so pota omenjene skupina že poznana in utrjena, kajti če ste ljubitelj mešanih žanrov, potem se spomnite, da smo skupino že predstavili v obliki recenzije z Membrane (2011) ter v pisnem intervjuju z Mathieujem Moulinom (vokal in bas kitara).

Seveda pa predhodne izdaje in intervju še ne pomenijo dobre trenutne izdaje, ker vsaka skupina se spreminja, in vsaka izdaja (pri tovrstnem žanru) je praktično drugačna, kar pa pomeni, da je album idolize…

…malce nepričakovan in iz moje strani povsem drugačen od zadnjega slišanega (se pravi split z  Membrane).

Za začetek nam trio ponudi skladbo Aucune Importance, kjer v prvih minutah prejmemo povsem nevtralno igranje noise rocka z malenkostnimi vmeski kaotičnega HCja. Kar zadevo ponese višje, pa je vokal.

Moulin se recimo spopada z robustnim in možatim sludge vokalom mešanim med Baroness ter Black Tusk. Ampak tudi omenjeni vokal ni recimo tisto, zaradi česar te kar ponese v prej omenjene višave. Nekje na sredini skladbie prejmemo čiste vokale, ki malenkost spominjajo na Deftones. Se pravi, da v celoti prejmete mešanje vokala med Baroness, Black Tusk ter Deftones. Kaj sploh hočeš več?!

Nadaljevanje albuma oz. skladba Comment pa nam prinese precej mešanih občutkov, in sicer se vokal mogoče malce drži na enaki ravni kot pri Aucune Importance, s tem da nekako vse skupaj asociira na prve izdaje prej omenjenih Baroness.

Instrumentalno pa je recimo zadeva povsem kova noise rock in skupinam znotraj tega žanra.

Vrhunska in pa ena izmed boljših skladb pa je defintivno Steven the Slow (super naslov skladbe). Je čisto v sludge/doom vodah. Je počasna, na trenutke kričeča in ti ponudi tisto, kar mnoge skupine doom ter sludge žanra ne. Klasika!

Na vrhunec albuma pa definitivno lahko uvrstimo še Frost Forward.

Kako jo opisati?

Recimo, je ena izmed tistih skladb, ki jo z veseljem poslušaš med vožnjo oz. ko se usedeš v avto, prižgeš radio (se pravi skladbo Frost Forward) in se voziš proti cilju. Je hitrejše narave, mešanih vokalov med robustnostjo in melodičnem petjem/govorjenjem in pa ''mastnih'' kitarskih ritmov.

Super!

Kaj je skrivnost skupin, kot je Sofy Major?

Seveda si lahko to vsak po svoje razlaga, ene skupine se držijo svojega žanra 20 let, v teh letih izdajo npr. 15 albumov, ki so recimo povprečni, a ne nadpovprečni. Po drugi strani pa imamo skupine kot Sofy Major, pri kateri niti ne veš, kaj lahko pri naslednjem albumu pričakuješ.

Vsaka izdaja je drugačna in vsaka je boljša, kar pa pomeni, da je Idolize tisto, kar so recimo od svojih idolov pobrali, vse skupaj ''zmešali'' v en album in naredili vrhunec svoje kariere.

In sedaj lahko samo še čakamo naslednjo izdajo.

twitter facebook