recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

recenzija

28. 4. 2015  Penitenziagite - Humanity Galore  (On Parole Productions, 2015)
S takim albumom pa verjamem, da bodo Penitenziagite dobili hkrati elan za novo ustvarjanje kot več kot dovolj velik izziv, da Humanity Galore presežejo.

Penitenziagite je ime benda, ki sem ga do zdaj vedno in prvenstveno povezoval z vsemi mogočimi izpeljankami a la kultno ''penise izvadite'' ipd. S kakšnim glasbenim izdelkom ga nisem mogel, ker – roko na srce! – z izjemo dveh starodavnih demotov le-tega sploh še ni bilo. Do zdaj, ko je prek založbe On Parole Productions izšel death metalsko obarvan prvenec Humanity Galore.
OK,res je, da se lahko iz imena albuma tudi pohecam, ker me spominja na kultni pornič Pussy Galore (hehe), a to lahko storim zgolj dobronamerno. Ker si album Humanity Galore v vsej svoji temačni slavi zasluži vsako obliko spoštovanja. Rezultat dolgega ustvarjalnega procesa (tako kar se tiče pisanja materiala kot snemanja) je namreč eden najboljših death metal izdelkov slovenske scene, ker pa je prav, da na nekaj gledamo tudi na svetovnem nivoju, lahko z gotovostjo trdim, da je Penitenziagite in album Humanity Galore moč uvrstiti ob bok predvsem poljskim in ameriških death metal entitetam, s katerimi si deli(jo) največ skupnega.

Poljski pridih se čuti predvsem v zvočni podobi, saj so fantje v sodelovanju z dinamičnim duom iz studia Negligence Studios ustvarili izdelek, za katerega bi – če ne bi vedel drugače – z gotovostjo trdil, da je posnet v kultnem poljskem studiu Hertz Studios, ki je svetu ponujal najboljše zveneče albume Vader, Decapitated, Behemoth ipd. Ameriški pridih pa se seveda čuti tako v vajbu kot jasni strukturiranosti, moči in udarnosti.

Humanity Galore bolj kot na kalifornijsko brutal death metal šolo spominja na pozneje izrojeni floridski death metal, kar pomeni, da se učinkovito mešajo ali bolje rečeno – da učinkovito soobstajajo res dobri death metal riffi, ki v mračnosti sklepajo krvavi pakt z Morbid Angel, Brutality in predvsem Monstrosity, s slednjimi pa si benda delita tudi izjemno vokalno podobnost. Anže je že v Scaffold dokazal, da je eden najboljših domačih kruljačev, ob poslušanju albuma pa ga le težko ne primerjam z Monstrosity/Vile vokalistom Mikeom Hrubovcakom, čeprav se dostikrat zalotim, da zgolj ob poslušanju vokala pred mojim notranjim očesom kruli monolitna zloba Glena Bentona. Vsaka čast! Hkrati pa z drugim kitaristom res super sodelujeta v dopolnjevanju in grajenju glasbene atmosfere.

Če se vrnemo na glasbeni del – Matičev bas je žal mogoče malce preveč v ozadju (izjema je komad Path Lain In Shadows), a gotovo svoj posel opravlja zelo dobro, saj res daje potreben ''podn'', ki se učinkovito zlije z res dinamičnim bobnarjem Gašperjem, za katerega se vidi, da pripada bolj klasični death metal šoli, ki ne sili ultra hitrih bobnarskih napadov v vsako možno špranjo zvoka.

Če ne bi prebral odlične recenzije, ki jo je podal Rok iz Rockline.si (berite jo tukaj), ne bi vedel, da je material delno sestavljen tudi iz ponovno posnetih komadov z demota iz leta 2005, kar vam lahko samo še dodatno pokaže, kako je material in album sam postavljen in sestavljen koherentno in kohezivno. Bravo!

V živo fante lahko ujamete povsod, saj so – i tako treba, momci! – koncertno spet več kot aktivni, s takim albumom pa verjamem, da bodo dobili hkrati elan za novo ustvarjanje kot več kot dovolj velik izziv, da Humanity Galore presežejo.

In še to – kar se tiče ''penise izvadite'' – merjenje kurcev je že vnaprej odločeno v prid zasedbi. 

twitter facebook