recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

recenzija

5. 5. 2013  This Routine Is Hell - Howl  (Cobra Records, 2013)
Starejše poznavalce HC punka bo spomnil na prej navedene kultne skupine, novejše pa definitivno na bende kot so Ceremony in podobnimi.

HC punk se je skozi čas precej spremenil. Čar, katerega so imele skupine kot so Minor Threat, Black Flag, Gorilla Biscuits, … je praktično izginil in vsi ki se okličejo za HC skupino delajo nasprotno temu, kar je v samem začetku bil namen.

Žalost!

Najbolj pa boli dejstvo, da so HC skupine današnjega časa vse prej kot pa zveste same sebi, recimo govora ni več o preživetju, družbi, politiki, … ampak so bolj ali manj osredotočeni na obleke, avte, … skratka HC je postal prodan žanr današnje ekstremne scene oz. so nasledniki modernega hip-hopa in rapa.

Ampak, pozor!!

Ne glede na to, da je 80 % skupin praktično prodanih in ne zanimivh se pa v tistih 20 % najde nekaj prekleto dobrih skupin, ki še vedno igrajo v duhu Black Flag z kančkom vključenih novitet.

Vpr. 1: Zakaj bi se moral vbadati s skupino, katera mi je praktično neznana?

Zaradi dejstva ker so This Routine Is Hell eni izmed tistih skupin, ki sceno rešujejo in prodanemu žanru dajejo upanje oz. so zadnje upanje za nas vse.

Vpr. 2: Kdo sploh so TRIH?

This Routine Is Hell so nova skupina (no ne preveč nova – who cares), ki je v svoji kratki eksistenci (od 2009) izdala 2 albuma (brez trenutne izdaje) in sicer The Verve Crusade leta 2010 ter Repent. Repeat leta 2012.

Vpr. 3: Zakaj bi si moral/a poslušati njihove albume?

Ker je dejstvo, da smo vsi željni pravega HCja, po načelih zgoraj navedenih skupin.

Vpr. 4: Kaj pa zadnja kreacija Howl?

Če govorim po resnici, zadnji album skupine This Routine Is Hell okvirno ne odstopa od predhodnih izdaj in lahko na nekakšen način pričakujete tisto, kar ste slišali v preteklosti (če že skupino poznate).

Če pa si zadevo pogledamo podrobneje pa vidimo, da je Howl praktično dovršena kreacija albuma Repent. Repeat.

Po vrsti.

Za dober zvok in produkcijo je poskrbel noben drug kakor Kurt Ballou (Converge), kateri pa zadnje čase je eden izmed tistih producentov, ki si ga želi malo morje ekstremne glasbe (poskrbel je tudi za oba albuma od Kvelertak).

Se pravi, da naša ušesa ne bodo trpela hreščanja in ne vem kakšnih grozot.

Instrumentalno se skozi celoten album zadeva odvija v klasičnem Black Flag igranju z punk elementi, recimo dobra primerjava novejših skupin je definitivno skupina Ceremony.

Če omenim nekaj skladb…

Uvod Gather Your Stones se začne z vokalno jezno in besedilom Enough Is Enough Is Enough Is Enough,… kjer se kaj kmalu začutijo bas linije pankerskih skupin in pa jezno kitarsko igranje, ki ti v trenutku zleze pod kožo.

Pankerska klasika v trenutku.

Med boljšimi skladbami pa je Cancer, kjer dobimo klasično hitro HC punk igranje z vokalnim napadom, ki močno spominja na pasji lajež (brez tega ne gre).  Dobrih 50 sekund pljuvanja vsega povprek.

Dvomim, da si kdo od nas želi še kaj več.

Okvirno za instrumentalni del ne morem ravno trditi, da gre za ne vem kakšno dovršenost oz. da bomo prejeli solo vložke kitar, katere bi vrgli na rit kitarske entuziaste. Gre pač za tisti žanr, ki ne ''jebe'' omenjenih solo vložkov in dela na enostavnih in hitrih ritmih in po načelu svojih idolov.

Kar skupino naredi zanimivo so besedila, ki se obračajo na svobodo, religijo, politiko, stanje posameznika  in dogmo.

Npr. pri skladbi Don't Let Them prejmemo klasična HC besedila, ki te spomnijo na Minor Threat ter Youth of Today v najboljših časih (Get Rid Of Your Pain, Cut The Rope That Keeps Us Down, Shave The Brows That Always Frown,…) in verjamem, da boste po slišanem mnogi od vas se s tem strinjali.

Vpr. 5: Kaj narediti po koncu albuma?

Po 18 minutah poslušanja in stresanja jeze je odgovor na zgoraj navedeno vprašanje praktično enostaven… ponovno poslušanje!

Album Howl je v letu 2013 eden izmed prvih (če ne celo prvi) albumov omenjenega žanra, ki je nenormalno poslušljiv.

Starejše poznavalce HC punka bo spomnil na prej navedene kultne skupine, novejše pa definitivno na bende kot so Ceremony in podobnimi.

twitter facebook