recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

recenzija

20. 1. 2013  Guiltmaker - Hidden Affinity  (samozaložba, 2013)
Recimo pri prvem je bilo vse skupaj precej melodično, pri drugem so se zadeve lotili malce bolj s tršim pristopom, pri tretjem pa so kombinirali prvo in drugo ter naredili vse skupaj bolj poslušljivo in hkrati bolj fokusirano.

Guiltmaker oz. kako se počutiti slabo, če skupini po tem imenu ne ponudiš priložnosti, nam ponujajo album št. 3, imenovan Hidden Affinity.

Neznano? Verjamem, kajti tudi sama sem skupino odkrila pred kratkim in priznam, da so me že prve melodije skupine prepričale, da bom od Guiltmaker dobila več kot pričakovano.

Pa preden se posvetimo albumu, si raje poglejmo kratko zgodovino skupine z všečnim imenom Guiltmaker.

Skupina je aktivna dobra 4 leta in je za seboj pustila 3 albume, kar ste lahko tudi prebrali v prvem stavku, kateri pa so se od prve do zadnje izdaje precej razlikovali. Recimo pri prvem je bilo vse skupaj precej melodično, pri drugem so se zadeve lotili malce bolj s tršim pristopom, pri tretjem pa so kombinirali prvo in drugo in naredili vse skupaj bolj poslušljivo ter bolj fokusirano.

Album Hidden Affinity odpre skladba Losing Halos, je precej melodična in precej nalezljiva. Iz minute v minuto razmišljaš čemu je celotna zadeva podobna, ampak te nekako ne pripelje do tistega, kar hočeš.

Najprej ti v glavo pride prvi album Dilemmas iz leta 2009, ki je v bistvu res najbolj podoben vsemu skupaj, ampak to ni to. Dokler ... ,dokler se ne spomniš na skupine, ki so sceno krasile dobrih 10 let nazaj in na skupine, ki so takrat predstavljale žanr post hardcore in tako ti pride v glavo skupina Further Seems Forever.

Je razgibana in se sčasoma spusti tudi v modernejše vode, in je primerljiva s skupinami, kot so Lowtalker.

Po dobrem uvodu pa sledi Ghost In the Room, pri kateri pa ponovno dobimo prej omenjeni vpliv Further Seems Forever ter nepričakovane uigrane dele legendarnih The Pixies.

Speven vokal ter tisti The Pixies vložki nam postrežejo s kar precejšnjo dozo nepričakovanega in precejšnjo željo po podobnih skladbah.

In želje se nam ureseničijo v še treh dodatnih skladbah (Out Of View, Skinned ter Further), katere so narejene na podoben princip, ampak si med seboj niso enake.

Bandcamp nam ponovno poskuša dopovedati, da se na njegovih straneh nahajajo skupine, ki naredijo dober album brez kakršne koli pomoči založb, in v tem primeru vam svetujem ogled vseh žanrov na strani bandcamp, hkrati pa tudi skupin pod željenimi žanri.

Avtor:
twitter facebook