recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

recenzija

5. 2. 2012  Monde Céleste - Hazelscents (EP)  (samozaložba, 2012)
Zajetje trenutka v vsej njegovi bleščeči razdrobljenosti.

Čudovit švedski bend/projekt Monde Céleste je eden tistih primerkov 100% iskrene glasbe, ki se ne pretvarja, da je nekaj, kar ni. Gre za zvrst glasbe, ki uspešno balansira med black metalom, shoegazeom in ambientalno filmsko glasbo (na pamet recimo pride glasba iz filmov The Mothman Prophecies ter K-Pax), in ki ni ne rip-off, niti molža katerega izmed naštetih (pod-)žanrov. Že res bi lahko zapisal, da gre enostavno za post-black metal, ampak se bojim, da bi s tem odprl vrata, ki jih niti ne bi znal zapreti, zato se bom takšnim opredeljevanjem vsaj na tem mestu raje izognil.

Če smo dorekli, kaj EP Hazelscents ni, je seveda zaželeno, da opišemo, kaj je. Vsekakor je to kratka in zelo intimna izkušnja. Izdelek je dolg vsega skupaj sedemnajst minut, od petih skladb (če odštejemo intro in outro) je najdaljša dolga tri minute. Dolžina skladb je sicer res nenavadna za takšno zvrst glasbe, ampak se, ko prisluhnemo podrobneje, izkaže, da je glasba Monde Céleste v svoji srži povsem impresionistične narave; narave, katero bi kakšne kompleksnejše (ali pa že samo daljše) epske kompozicije samo porušile in ne bi pripomogle k ničemer. Počasne klavirske melodije se zaspano (zadeto?) prepletajo s pršem močno distorziranih električnih kitar in zdaj kričečimi zdaj šepetajočimi vokali, medtem ko tudi sam šum slabe produkcije ne ostane neizkoriščen, ampak pomaga tvoriti vzdušje (še najbolj očitno kar v naslovnem komadu). Tudi povsem kratka besedila sledijo splošnemu glasbenemu občutju. Ključne besede so tudi tu: impresionizem, minimalizem, postmodernistično razkrajanje večjih smotrov, velikih idej. Zajetje trenutka v vsej njegovi bleščeči razdrobljenosti. Primer:

 

I felt your ghostly touch, gentle and hidden in the air.

Seanoises and heaven's song.

Fog is getting thicker.

Snow is sparkling.

Everything glitters.

 

Še kdo v teh besedah vidi odmeve ameriškega pesnika Roberta Frosta?

Izdaja v obravnavi poslušalcu na zelo čuten in liričen način vsaj za nekaj trenutkov pomaga (z)bledeti v majhne stvari vsakdana. Daleč od filmske ali black metalske pompoznosti, EP Hazelscents nudi izrazito individualistično in postmodernistično izkušnjo.

 

P.s. Poleg vsega tega je izdelek zastonj. Več informacij tu.

Avtor:
twitter facebook