recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

recenzija

3. 2. 2013  The Black Heart Rebellion - Har Nevo  (Smoke & Dust Records, 2013)
Like a beastman I'll stay close to my brother's chest, Like a horned one I'll stay close to my lover's breast...

Mešanje žanrov je precej tvegano dejanje vsake skupine, recimo imamo deathcore, kjer skupine kombinirajo elemente težkega HCja in se instrumentalno v večini približujejo/nagibajo k death metal skupinam (definitivno med vzori mnogih so Suffocation), kjer vključujejo vse, kar je praktično ''brutal''.

Rezultat pa je koncu koncev bolj ali manj porazen (odvisno od poslušalca).

Po drugi strani pa imamo mešanje žanrov recimo temu bolj podzemnih zvrsti, kot sem tudi večkrat že omenil doom/sludge/HC/punk/crust/black metal/post rock …, kjer albumi zvenijo super in si takšnih mešanj želimo še in še.

In potem imamo že poznano mešanje, in sicer med žanri screamo ter post rock (ter ostalih nekaj žanrov).

In kam sodi omenjeno mešanje?

Seveda v drugi sklop, pri kateremu si omenjene albume še bolj zaželimo in tako dobimo izdajo Har Nevo od skupine temnih src The Black Heart Rebellion.

Melodično kričeča skupina nam je v preteklosti že ponudila kakovostne melodične ritme, a hkrati tudi agresivne krike, ki so nas pripeljali na rob razuma.

Njihov prvenec iz leta 2008, imenovan Monologue, nam je pokazal, kaj vse so fantje možni in zmožni ustvariti. Seveda so se nagibali k skupinam, kot so japonski Envy ter Funeral Diner in so hoteli doseči nekakšen enak odziv in vtis kot omenjene skupine, vendar nobena skupina ne bo presegla svojih idolov, tako da jih tud sami niso.

Ampak to še ne pomeni, da je bil album slab ali neposlušljiv, bil je super in neverjetno kvaliteten za prvenec.

Dve leti kasneje so nam s portugalci Adorno postregli s split izdajo in eno skladbo na albumu, imenovano Some Of Them Howling. Melodična in malce bolj robustna iz strani vokalov, kot smo bili vajeni do sedaj.

Naslednje leto smo bili priča epskemu in kaotičnemu tavanju ter spogledovanju z ostalimi žanri, s skladbo Crawling Low and Eating Dust, na split albumu z okultnimi ''sludgerji'' Amenra. Seveda tudi tokrat je bil recept enak, ampak nekako je bila zadeva boljša kot kadarkoli poprej in tako je zanimanje za nov album kar malce zraslo in hkrati tudi pričakovanja ….

In dve leti po splitu z Amenra pa dobimo Har Nevo oz. drugi pravi album skupine The Black Heart Rebellion.

Pri Har Nevo nam ''črnosrčneži'' najprej postrežejo s skladbo Avraham, ki je prva sprememba skupine in v bistvu prva, ki nam dokaže, da so fantje odrasli in zapustili lepe melodije ter se bolj osredotočili na bolj temačno preigravanje melodike, ki se pokaže v prvih 2 minutah.

Vokal je tako kot inštrumenti presenetljiv. Naprej nekakšno vzdihovanje, ki preide v govorjenje in potem proti koncu v nerganje, kot bi se z nekom pogovarjal in bi mu vse skupaj padlo v vodo in se samo še znašal nad njim. Precej zanimivo in od njih nepričakovano.

Sprememba št. 2 The Woods I Run From je prav tako presenečenje na celotni črti, kajti instrumentalno je zadeva  precej podkovana in je kitarsko bolj atmosferična. Seveda kitare tukaj niso vse, kajti dobro spremljavo naredijo tudi klaviature,ki skladbi dodajo tisti poslušljiv vmesek.

Od vokalov tukaj ne pričakujte vrhunca, ker so slišani samo v obliki govora proti koncu skladbe (in ne bi niti prišli do izraza, ker je poudarek na inštrumentih).

Eksperimentiranje se seveda tukaj ne konča, kajti pri skladbi št. 3, Circe, inštrumenti počivajo in je poudarek na vokalu in ambientalnemu ozadju. Definitivno noben od nas tega ni pričakoval in seveda, če je poudarek na vokalu, potem je hkrati tudi poudarek na besedilih, ki pa so povsem na vrhuncu (Like a beastman I'll stay close to my brother's chest, Like a horned one I'll stay close to my lover's breast, …)

Album Har Nevo se od albuma Monologue močno razlikuje, fantje so nekako naredili korak naprej in so poleg mešanja screamo ter post rock zvrsti vključili noter še par rubinov, ki so album naredili praktično boljši kot karkoli poprej.

twitter facebook