recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

recenzija

11. 12. 2015  Death Dealer - Hallowed Ground  (SMG Records, 2015)
Ja, s tem nastopi trenutek, ko začnejo glasbene čutnice telesu posredovati občutek zadovoljstva ob poslušanju power metala.

Hja, že nekaj časa se mi dogaja, da ko si zavrtim ploščo (album, kakor vam ljubo) kakega novega power metal banda, doživim 'flipper efekt'. Naj na primeru pojasnim pomen ravnokar izmišljenega termina;  torej: pritisnem 'predvajaj' na predvajalniku te ali one oblike glasbenega formata (na flipperju sprožim kroglo) in izstrelim plošček skozi sluhovod v prostor glasbenega dojemanja in doživljanja (krogla na flipperju se kotali po poslikani površini  table z utripajočimi lučkami) in potem, bum! Čutnice zaznajo (krogla trešči ob stebrič): blede in izpete Helloween, plehke testasteronske barbare a-la Manowar, cviljenje, ki se zgleduje po Iced Earth, prevečkrat slišano sabatonovsko opevanje bitk, iskanje smaragdnega meča po zelenih dolinah, kjer letijo zmaji ali grožnje piratov s synthesizerji, da mi bodo popili vse pivo. Na tem mestu roka po nekaj pesmih pritisne na gumb 'stop' plošča (železna krogla) pa se na hitro odvrti v praznino (pozabo). Hvala lepa, naslednji …

Zato sem toliko bolj srečen vsakič, ko se železna krogla odkotali v luknjo, katera ob stiku s kroglo na digitalnem zaslonu  sproži sporočilo 'power play'. Ja, s tem nastopi trenutek, ko začnejo glasbene čutnice telesu posredovati občutek zadovoljstva ob poslušanju power metala. Roka začne nagonsko pritiskati 'replay' in 'volume +', železne krogle pa letijo s svetlobno hitrostjo povsod po tabli in kot jedrski ledolomilec rušijo in lomijo vse pred seboj.  To je tisto, zaradi česar še vedno uživam ob dobrem power metalu.

Tako zadovoljstvo je pri meni sprožilo poslušanje letos izdanega drugega albuma Death Dealer -  Hallowed Ground. Death Dealer sestavljajo prekaljeni mački z metalske scene – bas guli Mark Davis (igral je pri Halfordu in Ozzy-ju), po kitari reže Ross the Boss (nekdanji član Nanowar, ups, se opravičujem za politično nekorektnost, hotel sem zapisati Manowar), po bobnih kuha nekdanji član Into Eternity, Steve Bolognese, vokalno piko na i pa daje pevec skupine Cage, Sean Peck.

Pesmi, ki so se mi najbolj vtisnile v spomin (vredne poslušanja so pravzaprav vse) so Break the Silence, kjer se odlično dopolnjujeta vokal in kitara. Kitarski solo je zmerno kompleksen in poslušljiv, tako, da se poslušalcu ne podela v uho kot kak proggerski solo. Corruption of Death zveni kot upesnjena utemeljitev razlogov za boj, ki si jo pred akcijo pojejo revolucionarji oz. uporniki. Godslinger, s katerim se plošča prične, je pesem jeznega revolveraša. V pesem je odlično vpleten tudi eden od bolj znanih napevov iz 'špageti' vesternov. Odlično gre v uho še stripovsko-superherojska pesem Plan of Attack, kjer je pristnemu power metalu dodan kanček mötorheadovskega rock n' rolla, pevec pa pokaže, da zna spustiti in držati kar dolg, dober in rezek krik.  Kljub temu, da nima, kakega dela oz. elementa, ki bi ga kazalo posebej izpostaviti, super zveni tudi hitri K.I.L.L. Séance je nekoliko počasnejša in rahlo okultna pesem, ki po nekoliko počasnejšem tempu nekoliko odstopa od ostalih, vendar se kot intermezzo odlično zliva z ostalimi pesmimi.

Ali je powermetalski album lahko popoln brez himne posvečene heavy metalu? Odgovor je seveda ne, zato so čaščenju metala Death Dealer posvetili pesem s pomenljivim naslovom The Anthem. Kronski epski zaključek te zares dobre power metal plošče pa predstavlja pesem U – 666. Gre za epsko pesem o nemški vojaški podmornici iz II. svetovne vojne.. Pesem je spevna, a spet ne preveč, v pravi meri instrumentalno raznolika, super strukturirana in odlično zapeta. Enostavno, gre za učbeniški powermetalski ep, kakršnega se ne v zlatih letih svojega ustvarjanja, kaj šele danes, ne bi sramovali sami Iron Maiden.

Pesem je  končno potrdilo, da Death Dealer vedo, kaj počnejo.   

twitter facebook