recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

recenzija

29. 4. 2012  Horseback - Half Blood  (Relapse Records, 2012)
''Horsiči'' se vračajo s ploščo Half Blood.

Pot skupine Horseback je tako čudna kot njihove izdaje in glasba.

Ljubitelji konjev so svojo prepoznavnost prvič poželi z izdajo Impale Golden Horn, potem je 2 leti kasneje sledila The Invisible Mountain, leto kasneje so nam postregli s kasetno izdajo Forbidden Planet, naslednje leto podpisali z Relapse Records, pri katerih so se vrstili split izdelki z Voltigeurs, Locrian in Pyramids. Preden pomislite, da se tukaj zgodba o izdajah konča, se motite, kajti Relapse je ponovno izdal drone poslastico že izdanega Impale Golden Horn in pa tudi ponovno izdajo albuma Fobidden Planet - tokrat v CD-obliki.

In ko se že vprašate, ali bodo fantje morda malce ustavili svoje konje , se ''horsiči'' vračajo s ploščo Half Blood.

Na albumu že v prvih dveh skladbah dobim občutek prej omenjenega ''čuda'', pri katerem poznavalec in poslušalec takoj dobi vtis, da se skupina vrača na album The Invisible Mountain. Močan zvok bas kitare, živčnega električnega klavirja in pa bobnov, pri katerih se sliši tisti ''sludge'' zvok. Noro! Vokalno je Jenks Miller ostal na enaki valovni dolžini in se v vokalno-eksperimentalne vode ni spuščal (no, razen pri skladbi Arjuna, kjer uporabi svojo nežno stran – čiste vokale), tako da je zadeva že takoj bolj trdna kot je bilo sprva pričakovano. Half Blood nam v celoti postreže z izredno čudnimi in navdihujočimi ekstremi, nekaj že slišanega in nekaj povsem drugačnega.

Recimo, skladba Ahriman je izredno podobna skladbi Tyrant Symmetry iz albuma The Invisible Mountain, podobnost pa je tudi slišana pri skladbi Inheritance (The Changeling), ki bi jo takoj uvrstil v album Impale Golden Horn. Pa četudi po celotnem poslušanje imaš nekakšno zmedo v glavi in se sprašuješ, kako bi lahko omenjeni album sploh komentiral, te ponovno poslušanje takoj usmeri v več zvrsti, kjer za vsako skladbo najdeš skupino, s katero bi jo lahko primerjal (najbljižje bi celo bili Mose Giganticus). Half Blood je album, ki preseneti ob vsakem ponovnem poslušanju, mogoče celo pri vsakodnevnem. Pri vsakem poslušanju poslušalec dobi nekakšno avro okoli sebe, ki ga na koncu odvrne od druge skupine in ga povleče nazaj na Horseback.

Je nekakšna čudaška klasika, ki jo je težko uvrstiti v samo eno zvrst in ko boste prvič slišali Half Blood, se boste definitivno vračali nazaj ter se pridružili eksperimentalnemu tavanju po vesolju.

twitter facebook