recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

recenzija

21. 4. 2013  Nikki Louder - Golden Men  (Moonlee Records, 2013)
Nekatere skupine redko presežejo svoja predhodna dela, v bistvu 80% skupin nikoli ne preseže albumov, kateri so jih praktično naredili prepoznavne, kar pa recimo ne velja za trenutno izdajo Nikki Louder, kajti Golden Men spada med preostalih 20%, ki so s zadnjo izdajo presegli vse, kar so do sedaj izdali.

Slovenska scena cveti! Na njej najdemo dobesedno same rubine, recimo od raznoraznih ljubezenskih dilem pri super izvajalcu Zlatku Ćordiću, potem imamo vrhunsko intelektualna besedila pri človeku, ki ima IQ malo večjega od 45 in se skriva pod imenom Challe Salle, seveda pa ne moremo mimo super izvajalca, ki išče oporo pri bogu in sliši na umetniško ime Trkaj,...

Verjetno vam je jasno, da je zgornji odstavek daleč od trenutne recenzije in daleč od Profanity.si nasploh, kajti govora ne bo o slovenski ''popularni'' in odurni glasbi ampak o hreščečemu se triu imenovanem Nikki Louder.

Skupino ne bomo posebej predstavljali, ker je bila predstavljena na naši strani lansko leto v obliki intervjuja in pa tudi v recenziji albuma Our World Died Yesterday.

Če se vam brskati po arhivu naše spletne strani ne ljubi ni moj problem in vašo lenobo ne podpiram, tako da se kar obrnimo na najnovejšo izdajo Golden Men.

Pa začnimo, kar po vrsti.

Album odpre skladba Golden Men, katera se začne precej drugače, kot recimo sem bil vajen pri Our World Died Yesterday. Že v prvem trenutku se čuti, da je bolj melodična in bolj ''napeta''. Ampak, seveda je tole šele začetek.

Vokal recimo je prepoznaven in tisti, ki smo ga bili vajeni v preteklosti – brez pripomb in super.

Kar me je pri Golden Men najbolj pritegnilo je tisto melodično igranje od prve minute dalje. Je nekakšno instrumentalno mešanje med post rock, indie ter malenkost noise rock žanrom, ki pa se sčasoma prelevi v nežno norost glasnosti. Skladba je točno zaradi omenjenega instrumentalnega dela priplezala na sam vrh najboljših Nikki Louder skladb in to mislim resno.

Po vrhunskem uvod pa preidemo v Barefeet, ki pa nas sprejme odprtih rok v melanholično depresivnih melodijah kitar, katere pa pri dobri minuti dobro objame prav tako bolj melanholičen vokal, ki pa se skupaj s skladbo super ujame.

Kar Barefeet nadgradi je stopnjevanje hrupa od sredine pa do konca skladbe. Tega seveda ni bilo za pričakovati ampak, kaj naj rečem drugega kot bravo.

Nadaljevanje imenovano Mouse Dress/Hey Joe, pa nam postrežejo v povsem drugačni luči in sicer bolj ''hrupno'' kot do sedaj (se pravi prvi dve skladbi). Prva asociacija pri začetku skladbe je definitivno Joy Division (bas), poleg pevčevih krikov, ki pa bolj pridejo do izraza kot pri prvih dveh skladbah (dejstvo je, da so prvi dve skladbi zaznamovale kitare). Mouse Dress/Hey Joe se po prvi polovici, kaj hitro prelevi v noise rock definicijo. Je hrupno in kaotično, na princip hrupnih rock skupin, ki so mi všeč.

Album se recimo na podoben princip tudi nadaljuje, ampak moram še izpostaviti skladbo Bro Way.

Zakaj?

Če smo nekajkrat v preteklosti omenjali najboljše oz. izbirali najboljše skladbe na albumih je Bro Way definitivno pri Golden Men najboljša.

Je podobna recimo drugi skladbi Barefeet (princip igranja, ne sedaj da je identična), kjer ponovno prejmemo melodično/melanholično/… igranje inštrumentov, ki pa se prelevi v kaotično preigravanje inštrumentov in piskajočega se zaključka. Malce težko za opisati – kar pomeni obvezno poslušanje.

Nekatere skupine redko presežejo svoja predhodna dela, v bistvu 80% skupin nikoli ne preseže albumov, kateri so jih praktično naredili prepoznavne, kar pa recimo ne velja za trenutno izdajo Nikki Louder, kajti Golden Men spada med preostalih 20%, ki so s zadnjo izdajo presegli vse, kar so do sedaj izdali.

twitter facebook