recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

recenzija

24. 11. 2015  The Canyon Observer - Fvck  (KAPA Records, 2015)
Fvck v štirih skladbah ponudi odraz različnih žanrov, ki se niti več ne prikazuje skozi epsko popotovanje preteklih izdaj ampak se definira skozi ostro pohajanje pesimizma, nihilizma in destrukcije več minutnih skladb.

Po 3 letni odsotnosti je pred nami končno nov album domače skupine The Canyon Observer, ki pa nosi nepričakovan naslov Fvck (priznam, da se pričakoval Chapter III… - ampak to niti ni tako pomembno).

Omenjena zasedba že od samega začetka gradi glasbeni misterij in glasbo, ki te vleče in vleče k poslušanju v sklopu post/sludge/doom, … metala in te za dodatek odnese v druge dimenzije…no to je bilo moje razmišljanje pri prvih dveh izdajah Chapter I: The Current Of Her Ocean Brings Me To My Knees (2011) in Chapter II: These Binds Will Set You Free (2012), ker če sem iskren mi Fvck odpre še preostala žanrska vrata (pa verjamem, da nisem edini, ki ima takšno mnenje).

Če je bila pri zgoraj navedenih izdajah zadeva podobna npr. Isis, Neurosis ter Cult Of Luna je sedaj vse skupaj podobno skupinam  Downfall Of Gaia ter Vestiges, … oz. občuti se preskok v bolj nihilistično obarvan ''post'' metal, ki vključuje še marsikateri drug žanrski rubin, ki pa se občuti že na samem začetku albuma oz. pri uvodni skladbi Luscious Red.

Vokal se v kričečem stanju pokaže v povsem drugačni luči....definitivno je bolj zlovešč in tudi bolj osredotočen na mentalno bolečino in samo-destrukcijo. Je res, da se so že poznani odsotni (čisti) vokali še prisotni pri skladbi Lost In Silence, a je vse skupaj, kot rečeno bolj osredotočeno na morbidne krike.

Korak dlje se občuti tudi pri instrumentalnih segmentih, kjer je vse skupaj malce hitrejše in bolj energično. Sicer ja ok, lahko zadevo še vedno definiramo na kratko, kot ''post'' metal, ampak je več, kot le ''post'' metal''.

Ambientalni vložki so še vedno prisotni – sicer v malce manjši dozi ampak so še vedno na mestih, kjer jih poslušalec želi imeti. Kar album Fvck naredi ''posebnega'' so hitrejši deli, ki mejijo na black, doom, sludge, atmopsheric, … kot tudi na večjo dozo noise žanra (mogoče me na trenutke spominja na Pharmakon – ampak verjetno sem samo jaz tega mišljenja).

Fvck v štirih skladbah ponudi odraz različnih žanrov, ki se niti več ne prikazuje skozi epsko popotovanje preteklih izdaj ampak se definira skozi ostro pohajanje pesimizma, nihilizma in destrukcije več minutnih skladb.

Če vam je kdaj moj nasvet prišel prav – potem si k srcu vzemi sledečega – Fvck bo po vsej verjetnosti prišel na sam vrh najboljših domačih albumov.

1.Luscious Red

2.Bounds Tied Tight      

3.Lost in Silence              

4.All of Her, Mine

twitter facebook