recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

recenzija

28. 4. 2013  Old Wounds - From Where We Came Is Where We’ll Rest  (Glory Kid Records, 2013)
Sedaj pa lahko samo še upamo, da jih ne bo prevzela norost imenovana Jersey Shore.

New Jersey zadnjih nekaj let slovi po izredno neumni seriji Jersey Shore, kjer  ''zažgani guidoti'' in ženske z izredno majhnim IQ-jem (OK, isto velja za moško zasedbo Jersey Shora) izvajajo katastrofalna dejanja, ogled tega pa ne poneumlja zgolj prebivalcev New Jerseya, ampak celotno zemeljsko oblo (hvala MTV, res HVALA!!!).

In seveda zaradi omenjenih osebkov je celotna NJ-scena v mojih očeh malce padla v vodo. V bistvu, redko najdem kaj pozitivnega v NJ.

Hkrati pa se sprašujem, ali je v preteklosti sploh prišlo kaj pozitivnega iz New Jerseya? Bore malo, ampak nekaj stvari mi je pa le padlo na pamet, in sicer vsaj serija Sopranovi. (da bogate death metal zapuščine a la Revenant, Ripping Corpse, Incantation, Mortal Decay ne omenjamo – op. ur.)

Na glasbenem področju pa mi po nekajminutnem razmisleku pridejo na misel Misfits, Adrenaline O. D.,  Rorschach, NJ Bloodline, Mouthpiece in pa Shattered Realm (mogoče jih imate vi več v spominu, ampak osebno se spomnim samo naštetih), kar pa spet ni ravno veliko.

Ampak New Jersey kljub slavnim odvisnikom od steroidov (ponovno je govora o Jersey Shore) ima v svojih temnih kotih oz. ulicah nekaj biserov, kateri so širši javnosti prikriti.

Govora je o biseru, imenovanem Old Wounds oz. temačnem triu, ki svojo jezo sprošča skozi HC, ki je začinjen z mathcorom, power violenceom ipd.

Po nekaj skorajda popolnih EP izdajah pa se trojica vrača s prvencem From Where We Came Is Where We’ll Rest.

Najprej bomo razčistili zgoraj navedeno izjavo - zakaj so bile EP izdaje skorajda popolne?

Popolne so bile zato, ker so glasbeno bile super, brez napak, ampak jim je zmanjkalo tiste energije. Ne vem, zakaj se niso potrudili iz več EP-izdelkov narediti album, ker najprej so izdali dve 2 skladbi, potem 4 skladbe … Kmalu se materiala gotovo nabere za en konkreten album.

Sedaj pa nazaj na From Where We Came Is Where We’ll Rest.

Zgoraj naveden album vsebuje 12 skladb in se odvrti v roku 24 minut, kar pomeni, da so časovno že zadeli v polno (seveda za HC-album).

Kljub dobrim omenjenim stvarem, pa me zmoti pogled na ''playlisto'', in sicer zaradi tega, ker od vseh 12 skladb so 4 že bile slišane na prej omenjenih EP-izdelkih. Trud pa tak!

Glede na to, da so 4 skladbe že bile slišane (Hellbent, Born to Mourn, Deviant Minds ter  Bleak) se bomo bolj ali manj osredotočali na preostalih 8.

 Prva skladba na albumu - Shallow Water -, že na samem začetku spominja na prej omenjene žanre, kajti v dobri minuti se skupina predstavi v luči mathcore skupin, kot so Botch. Kar preseneča pri omenjeni skladbi, so temačni vložki kitar, ki se dobro povežejo s kričečimi vokali in srednje hitrim tempom bobnov. Ampak, kot ste verjetno že vajeni, je ena skladba dolga dobro minuto, kar še ne pokaže pravega rezultata albuma.

Drugo skladbo bomo tokrat preskočili, ker je bila že slišana na EP-ju naslovljenem II in jo nekateri od vas že poznate, tako da se bomo osredotočili na skladbo št. 3 - Bitter Words. Skladba je praktično izvedena po podobnem principu kot prva, ampak je recimo malce bolj dovršena iz vidika inštrumentov, kjer se vidi spretnost kitarista, ki dodobra ujame cilj kitar mathcore zvrsti.

Med boljšimi skladbami na albumu pa definitivno sodi Void, kjer se nekako distancirajo od matematičnega igranja inštrumentov in se bolj približajo sludge žanru in pa maničnim krikom power violence zvrsti. Poleg omenjenega pa skladbo dobro spremlja še surov prizvok, ki me je osebno močno spominjal na skupino Primitive Man.

Preostanek skladb (brez že omenjenih - že slišanih) na albumu pa definitivno vrne nazaj na tla mathcora ter kaotično obarvanega HC-ja.

Milina za ušesa.

From Where We Came Is Where We’ll Rest je album, ki ga bo dobesedno oboževal krog oboževalcev skupin Botch, Coalesce, (zgodnja leta) The Dillinger Escape Plan, hkrati pa tudi tisti, ki vam sedejo nežno postrežene melodije skupin a la  Rorschach.

Sedaj pa lahko samo še upamo, da jih ne bo prevzela norost imenovana Jersey Shore.

twitter facebook